Page 166 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 166
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
z mnogovrstnimi mnenji in sodbami dajejo najverjetneje najbolj pošteno
in zaokroženo evalvacijo vzgojitelja.
Evalvacijski postopki
To so tiste metode (torej: Kako?), ki jih vzgojitelj uporablja, da doku-
mentira, ali demonstrira svoje delo in znanje (Kaj?). »Kaj in kako« morata
biti medsebojno povezana. Ob tem ne gre pozabiti, da se tudi odrasli učijo
tega, kar delajo, zato postopki neposredno določajo, ali bo evalvacijski sis-
tem imel in nudil možnosti za profesionalno rast ali ne. Vzgojitelji lahko z
vključevanjem v aktivnosti evalvacijskega procesa dejansko izboljšajo svo-
jo prakso. Evalvacijske postopke lahko razdelimo na splošne in specifične.
Splošni postopki naj bi odgovorili na vprašanja, kako bo vzgojitelj demon-
striral svoje sposobnosti, ali bodo postopki enaki za vse vzgojitelje, ne glede
na njihov staž, kakšne aktivnosti se bodo v procesu evalvacije izvajale, ko-
liko časa bodo trajale, kakšno bo zaporedje aktivnosti ipd. Posebni postop-
ki pa se nanašajo na način dokumentiranja, na opis postopka zagotavljanja
enakih pogojev za vse, navodila za vzgojitelje, možnost izbire pri dokazih
za posamezni kriterij ipd.
Oblikovanje procesa
Evalvacijski proces je dober le, če je sprejet pri tistih, ki ga bodo upora-
bljali. Za potrebe zagotavljanja enakosti je potrebno oblikovati evalvacijski
odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov različnih interesnih skupin, vendar
morajo vsi imeti določene kakovosti (kot npr.: interes, pripadnost projek-
tu, voljo, da bi sodelovali, odprtost razmišljanja, vodstvene sposobnosti, ve-
ščine komuniciranja). Ta odbor bo določal, kateri postopki se bodo upora-
bljali za formalno evalvacijo (tudi zunanjo) in kateri za formativno. Točno
mora biti določen tudi načrt implementacije procesa.
Nujno potrebno je poskrbeti tudi za usposabljanje ocenjevalcev, če želi-
mo zagotoviti doslednost sodb. Ker se vsak proces ocenjevanja začne z zbi-
ranjem podatkov, je zelo pomembno, da ocenjevalci vedo, kateri podatki
so pomembni za določen evalvacijski kriterij. Ocenjevalec mora znati iska-
ti vse dokaze za določen kriterij in jih znati interpretirati. Pogosto je mo-
goče ob enem dokazu narediti več interpretacij, zato je pomembno, da oce-
njevalec o teh dokazih razpravlja skupaj z vzgojiteljem in šele nato pride do
sodbe. Končno mora ocenjevalec določiti tudi mero na lestvici, ki najbolje
predstavlja dokaze, ki jih je zbral, ter interpretacijo. Šele nato lahko pride
do splošne skupne ocene. Novi ocenjevalci naj bi imeli tudi možnost urje-
nja opazovanja in ocenjevanja, preden začnejo s pravo evalvacijo, najbolje v
z mnogovrstnimi mnenji in sodbami dajejo najverjetneje najbolj pošteno
in zaokroženo evalvacijo vzgojitelja.
Evalvacijski postopki
To so tiste metode (torej: Kako?), ki jih vzgojitelj uporablja, da doku-
mentira, ali demonstrira svoje delo in znanje (Kaj?). »Kaj in kako« morata
biti medsebojno povezana. Ob tem ne gre pozabiti, da se tudi odrasli učijo
tega, kar delajo, zato postopki neposredno določajo, ali bo evalvacijski sis-
tem imel in nudil možnosti za profesionalno rast ali ne. Vzgojitelji lahko z
vključevanjem v aktivnosti evalvacijskega procesa dejansko izboljšajo svo-
jo prakso. Evalvacijske postopke lahko razdelimo na splošne in specifične.
Splošni postopki naj bi odgovorili na vprašanja, kako bo vzgojitelj demon-
striral svoje sposobnosti, ali bodo postopki enaki za vse vzgojitelje, ne glede
na njihov staž, kakšne aktivnosti se bodo v procesu evalvacije izvajale, ko-
liko časa bodo trajale, kakšno bo zaporedje aktivnosti ipd. Posebni postop-
ki pa se nanašajo na način dokumentiranja, na opis postopka zagotavljanja
enakih pogojev za vse, navodila za vzgojitelje, možnost izbire pri dokazih
za posamezni kriterij ipd.
Oblikovanje procesa
Evalvacijski proces je dober le, če je sprejet pri tistih, ki ga bodo upora-
bljali. Za potrebe zagotavljanja enakosti je potrebno oblikovati evalvacijski
odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov različnih interesnih skupin, vendar
morajo vsi imeti določene kakovosti (kot npr.: interes, pripadnost projek-
tu, voljo, da bi sodelovali, odprtost razmišljanja, vodstvene sposobnosti, ve-
ščine komuniciranja). Ta odbor bo določal, kateri postopki se bodo upora-
bljali za formalno evalvacijo (tudi zunanjo) in kateri za formativno. Točno
mora biti določen tudi načrt implementacije procesa.
Nujno potrebno je poskrbeti tudi za usposabljanje ocenjevalcev, če želi-
mo zagotoviti doslednost sodb. Ker se vsak proces ocenjevanja začne z zbi-
ranjem podatkov, je zelo pomembno, da ocenjevalci vedo, kateri podatki
so pomembni za določen evalvacijski kriterij. Ocenjevalec mora znati iska-
ti vse dokaze za določen kriterij in jih znati interpretirati. Pogosto je mo-
goče ob enem dokazu narediti več interpretacij, zato je pomembno, da oce-
njevalec o teh dokazih razpravlja skupaj z vzgojiteljem in šele nato pride do
sodbe. Končno mora ocenjevalec določiti tudi mero na lestvici, ki najbolje
predstavlja dokaze, ki jih je zbral, ter interpretacijo. Šele nato lahko pride
do splošne skupne ocene. Novi ocenjevalci naj bi imeli tudi možnost urje-
nja opazovanja in ocenjevanja, preden začnejo s pravo evalvacijo, najbolje v
