Page 161 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 161
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
vzgojitelja v oddelku ne smemo enačiti z evalvacijo vzgojitelja. Opazova-
nje sloni na premisi, da je opazovanje vzgojitelja v akciji najboljša metoda
za presojanje vzgojiteljeve učinkovitosti. Obiski v oddelku so pomembni,
vendar ne edini način zbiranja podatkov. Če želimo dobiti splošno in vse-
stransko sliko o tem, kaj se dogaja v oddelku, da bi lahko usmerjali strokov-
ni razvoj, nam opazovanje nudi le en del informacij. Med razlogi za takšno
mnenje Frase in Streshly129 navajata: dolžina obiska je kratka, evalvatorji se
usmerjajo na tisto, kar je za njih pomembno, večina sistemov zapisovanja
ni izdelanih, obstaja možnost osebnega odnosa med evalvatorjem in vzgo-
jiteljem, sam obisk vpliva na otroke in vzgojitelja, veliko dejavnosti vzgoji-
telj opravi zunaj oddelka, opazovanja niso pogosta … Zlasti v primeru, ko
opazovanje opravljajo ravnatelji, se dogaja, da vzgojitelji dojemajo ravnate-
lje kot nekompetentne evalvatorje dogajanj v oddelku. Obstajajo tudi do-
kazi, da so ocene, ki nastajajo ob opazovanju ravnateljev v oddelku, nagnje-
ne k napihovanju.130 V svoji študiji sta ugotovila, da so bile ocene ravnate-
ljev precej napihnjene in niso nudile koristnih informacij za vzgojiteljev
profesionalni napredek.
b) Strukturirana refleksija
Strukturirana refleksija naj bi omogočala vzgojitelju sistematično zbira-
nje dokazov o svojem delu in strokovnem napredovanju. Udeleženci eval-
vacijskih procesov poročajo, kako zelo so napredovali prav med pripravlja-
njem svojih portfoliev. Usmerjen pristop k strukturirani refleksiji na pra-
kso je potreben. Predstavljajo pa ga lahko različne dejavnosti, ki jih prika-
zujemo v nadaljevanju.
c) Dokumenti načrtovanja (vzgojiteljeva priprava)
Načrtovanje je zelo pomembna dejavnost vzgojitelja, vendar se zelo raz-
likuje od sposobnosti vzgojitelja, da uspešno vodi vzgojno-izobraževalni
proces, v katerem otroci pridobivajo izkušnje. Pri načrtovanju razmišlja-
mo torej o tem, kaj naj bi se otroci naučili, o naravi spoznanja, o tem, ka-
kšni so otroci v našem oddelku, njihovih interesih, sposobnostih za uče-
nje, njihovih izkušnjah in o tem, kako bi otroke na njim smiseln način po-
vezali z vsebino. Skoraj v vseh standardih je načrtovanju namenjena poseb-
na pozornost. Veliko teh elementov sicer ne moremo opazovati v oddelku,
toda hkrati je potrebno evalvirati tudi vidike, kot so: ali je pristop povezan
in skladen z vsebino, ali aktivnosti, ki so načrtovane, res vključijo otroke in
129 Larry E. Frase, William Streshly, Lack of accuracy, feedback, and commitment in teacher
evaluation, Journal of Personnel Evaluation and Education 1 (1994), 47–57.
130 N. d.
vzgojitelja v oddelku ne smemo enačiti z evalvacijo vzgojitelja. Opazova-
nje sloni na premisi, da je opazovanje vzgojitelja v akciji najboljša metoda
za presojanje vzgojiteljeve učinkovitosti. Obiski v oddelku so pomembni,
vendar ne edini način zbiranja podatkov. Če želimo dobiti splošno in vse-
stransko sliko o tem, kaj se dogaja v oddelku, da bi lahko usmerjali strokov-
ni razvoj, nam opazovanje nudi le en del informacij. Med razlogi za takšno
mnenje Frase in Streshly129 navajata: dolžina obiska je kratka, evalvatorji se
usmerjajo na tisto, kar je za njih pomembno, večina sistemov zapisovanja
ni izdelanih, obstaja možnost osebnega odnosa med evalvatorjem in vzgo-
jiteljem, sam obisk vpliva na otroke in vzgojitelja, veliko dejavnosti vzgoji-
telj opravi zunaj oddelka, opazovanja niso pogosta … Zlasti v primeru, ko
opazovanje opravljajo ravnatelji, se dogaja, da vzgojitelji dojemajo ravnate-
lje kot nekompetentne evalvatorje dogajanj v oddelku. Obstajajo tudi do-
kazi, da so ocene, ki nastajajo ob opazovanju ravnateljev v oddelku, nagnje-
ne k napihovanju.130 V svoji študiji sta ugotovila, da so bile ocene ravnate-
ljev precej napihnjene in niso nudile koristnih informacij za vzgojiteljev
profesionalni napredek.
b) Strukturirana refleksija
Strukturirana refleksija naj bi omogočala vzgojitelju sistematično zbira-
nje dokazov o svojem delu in strokovnem napredovanju. Udeleženci eval-
vacijskih procesov poročajo, kako zelo so napredovali prav med pripravlja-
njem svojih portfoliev. Usmerjen pristop k strukturirani refleksiji na pra-
kso je potreben. Predstavljajo pa ga lahko različne dejavnosti, ki jih prika-
zujemo v nadaljevanju.
c) Dokumenti načrtovanja (vzgojiteljeva priprava)
Načrtovanje je zelo pomembna dejavnost vzgojitelja, vendar se zelo raz-
likuje od sposobnosti vzgojitelja, da uspešno vodi vzgojno-izobraževalni
proces, v katerem otroci pridobivajo izkušnje. Pri načrtovanju razmišlja-
mo torej o tem, kaj naj bi se otroci naučili, o naravi spoznanja, o tem, ka-
kšni so otroci v našem oddelku, njihovih interesih, sposobnostih za uče-
nje, njihovih izkušnjah in o tem, kako bi otroke na njim smiseln način po-
vezali z vsebino. Skoraj v vseh standardih je načrtovanju namenjena poseb-
na pozornost. Veliko teh elementov sicer ne moremo opazovati v oddelku,
toda hkrati je potrebno evalvirati tudi vidike, kot so: ali je pristop povezan
in skladen z vsebino, ali aktivnosti, ki so načrtovane, res vključijo otroke in
129 Larry E. Frase, William Streshly, Lack of accuracy, feedback, and commitment in teacher
evaluation, Journal of Personnel Evaluation and Education 1 (1994), 47–57.
130 N. d.
