Page 162 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 162
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
jih vodijo k razumevanju osnovnih pojmov ipd. Načrtovanje zahteva vrsto
zapletenih znanj vzgojitelja, ki pa niso enake tistim, ki jih zahtevata uvaja-
nje in uresničevanje tega načrta. Načrtovanje mora biti usmerjeno z vidi-
ka ciljev podpore učenja otrok. Odseva naj nivoje učenja in to, kar otroci
že vedo, ter vključuje elemente aktivnega učenja, participacijo otrok v pro-
cesu, pa tudi strategije ocenjevanja oziroma spremljanja učenja pri otrocih.
d) Razgovori po opazovanju
Razgovor po opazovanju v oddelku ima več namenov. Helmsova nava-
ja naslednje:131
— administrativni razlogi, ki se v glavnem nanašajo na dokumentacijo,
— informativni razlogi,
— motivacijski razlogi,
— reševanje problemov,
— razvijanje strategij,
— postavljanje ciljev.
Temu pa zanesljivo velja dodati še možnost za razkrivanje in proučeva-
nje vzgojiteljevih implicitnih teorij. Srečanje med vzgojiteljem in ocenje-
valcem se sedaj pojmuje kot del neprekinjenega procesa komunikacije in
povratnih informacij, ki so značilni za kvalitetno mentorstvo.132 S stalni-
mi izmenjavami informacij vzgojitelj ve, kje so njegove močne strani in kje
so šibke, tako da na koncu ni presenečenj. Značilnosti učinkovitih razgo-
vorov pri evalvaciji pa so:
— Dvosmerna komunikacija. Pri tem velja, da bolj ko je vzgojitelj vključen
v ta razgovor, bolj je zadovoljen z razgovorom in z ocenjevalcem.133 Oce-
njevalec na ta način pridobi tudi koristne informacije o vzgojiteljevem
delu ter o njegovih potrebah po profesionalnem razvoju. Vzgojitelj na
ta način prevzame tudi večjo obvezo nase za sam proces napredovanja.
— Ravnovesje med doseženim in cilji za prihodnost. Večji del časa naj bi
posvetili razvijanju ciljev za prihodnji razvoj. Vzgojitelja je potrebno
spodbujati, da sam prevzame iniciativo in identificira cilje in načrt, ki je
131 Virginia Helms, Conducting a Successful Evaluation Conference, v: J. H. Stronge (ur.), Eval-
uating Teaching: A guide to current thinking and best practice, 1997.
132 Nancy M. Somerick, Strategies for improving employee relations by using performance ap-
praisals more effectively, Public Relations Quarterly 38/3 (1993), 37–39.
133 Gordon C. Anderson, Jean G. Barnett, Characteristics of effective appraisal interviews, Per-
sonal Review 16/4 (1987), 18–25; T. J. Krein, Performance reviews that rate an “A”, Personnel
67/5 (1990), 38–41.
jih vodijo k razumevanju osnovnih pojmov ipd. Načrtovanje zahteva vrsto
zapletenih znanj vzgojitelja, ki pa niso enake tistim, ki jih zahtevata uvaja-
nje in uresničevanje tega načrta. Načrtovanje mora biti usmerjeno z vidi-
ka ciljev podpore učenja otrok. Odseva naj nivoje učenja in to, kar otroci
že vedo, ter vključuje elemente aktivnega učenja, participacijo otrok v pro-
cesu, pa tudi strategije ocenjevanja oziroma spremljanja učenja pri otrocih.
d) Razgovori po opazovanju
Razgovor po opazovanju v oddelku ima več namenov. Helmsova nava-
ja naslednje:131
— administrativni razlogi, ki se v glavnem nanašajo na dokumentacijo,
— informativni razlogi,
— motivacijski razlogi,
— reševanje problemov,
— razvijanje strategij,
— postavljanje ciljev.
Temu pa zanesljivo velja dodati še možnost za razkrivanje in proučeva-
nje vzgojiteljevih implicitnih teorij. Srečanje med vzgojiteljem in ocenje-
valcem se sedaj pojmuje kot del neprekinjenega procesa komunikacije in
povratnih informacij, ki so značilni za kvalitetno mentorstvo.132 S stalni-
mi izmenjavami informacij vzgojitelj ve, kje so njegove močne strani in kje
so šibke, tako da na koncu ni presenečenj. Značilnosti učinkovitih razgo-
vorov pri evalvaciji pa so:
— Dvosmerna komunikacija. Pri tem velja, da bolj ko je vzgojitelj vključen
v ta razgovor, bolj je zadovoljen z razgovorom in z ocenjevalcem.133 Oce-
njevalec na ta način pridobi tudi koristne informacije o vzgojiteljevem
delu ter o njegovih potrebah po profesionalnem razvoju. Vzgojitelj na
ta način prevzame tudi večjo obvezo nase za sam proces napredovanja.
— Ravnovesje med doseženim in cilji za prihodnost. Večji del časa naj bi
posvetili razvijanju ciljev za prihodnji razvoj. Vzgojitelja je potrebno
spodbujati, da sam prevzame iniciativo in identificira cilje in načrt, ki je
131 Virginia Helms, Conducting a Successful Evaluation Conference, v: J. H. Stronge (ur.), Eval-
uating Teaching: A guide to current thinking and best practice, 1997.
132 Nancy M. Somerick, Strategies for improving employee relations by using performance ap-
praisals more effectively, Public Relations Quarterly 38/3 (1993), 37–39.
133 Gordon C. Anderson, Jean G. Barnett, Characteristics of effective appraisal interviews, Per-
sonal Review 16/4 (1987), 18–25; T. J. Krein, Performance reviews that rate an “A”, Personnel
67/5 (1990), 38–41.
