Page 158 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 158
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
svojem delu. Vseh dejavnosti vzgojitelja ne moremo neposredno opazo-
vati v oddelku, ker jih tam ni, ali pa so skrite, zato jih je potrebno evalvi-
rati z drugačnimi tehnikami in postopki. Postopki naj omogočajo oce-
njevalcu, da naredi razumno presojo glede kakovosti poučevanja. Celo-
ten sistem naj zagotovi vzgojitelju pomoč pri evalvaciji kakovosti in pro-
fesionalnemu razvoju, če jo ta potrebuje. V tem okviru morajo postopki
in tehnike odgovoriti tudi na vrsto vprašanj, ki so povezana s časovnim
razporedom evalvacije, splošnimi navodili, diferenciacijo, če je ta priso-
tna, z osebno vpletenostjo vzgojitelja ipd.
4) Usposobljene ocenjevalce, ki znajo dosledno presojati o delu na osno-
vi dokazov.
S stališča vzgojiteljev naj bi bilo vseeno, kdo jih evalvira. Rezultat naj bi
bil vedno enak. Seveda se povsem idealnim razmeram na tem podro-
čju ne moremo približati, ker je pri evalvaciji vedno vsaj delno prisoten
tudi subjektivni faktor ocenjevalca. Zelo veliko pa lahko k doslednosti
v ocenjevanju in presojanju dosežemo z usposabljanjem ocenjevalcev in
vključevanjem ocenjevalcev v postopke za doseganje zanesljivosti. Ta-
kšno usposabljanje naj bi usposobilo ocenjevalca za naslednje dejavnosti:
— prepoznavanje standardov in kazalcev v praksi in akciji, prepoznava-
nje reprezentativnih primerov (pozitivnih in negativnih)v praksi;
— interpretiranje dokazov za določene vidike poučevanja v odnosu do
ocenjevalnih kriterijev (standardov); pravilna interpretacija je pomem-
ben vidik strokovne presoje o poučevanju;
— oblikovanje presoje o poučevanju, v kateri poveže interpretacijo z opi-
som nivojev doseganja standarda;
— uspešno reflektivno komuniciranje;
— sporočanje konstruktivnih povratnih informacij;
— uspešno vključevanje vzgojitelja v strokovni dialog;
— sposobnost oblikovanja strokovnih konsenzov z vzgojiteljem, ki je v
procesu evalvacije;
— zanesljivost v opazovanju in ocenjevanju.
Kriteriji evalvacije
Osnova vsakega evalvacijskega sistema so evalvacijski kriteriji ali stan-
dardi, na katerih evalvacija temelji. Določitev kriterijev ni isto kot razvi-
ti evalvacijski sistem. Evalvacijski kriteriji določajo, kaj je kvalitetno delo
vzgojitelja, s tem pa kažejo tudi določene vrednote in filozofijo. Lahko so
svojem delu. Vseh dejavnosti vzgojitelja ne moremo neposredno opazo-
vati v oddelku, ker jih tam ni, ali pa so skrite, zato jih je potrebno evalvi-
rati z drugačnimi tehnikami in postopki. Postopki naj omogočajo oce-
njevalcu, da naredi razumno presojo glede kakovosti poučevanja. Celo-
ten sistem naj zagotovi vzgojitelju pomoč pri evalvaciji kakovosti in pro-
fesionalnemu razvoju, če jo ta potrebuje. V tem okviru morajo postopki
in tehnike odgovoriti tudi na vrsto vprašanj, ki so povezana s časovnim
razporedom evalvacije, splošnimi navodili, diferenciacijo, če je ta priso-
tna, z osebno vpletenostjo vzgojitelja ipd.
4) Usposobljene ocenjevalce, ki znajo dosledno presojati o delu na osno-
vi dokazov.
S stališča vzgojiteljev naj bi bilo vseeno, kdo jih evalvira. Rezultat naj bi
bil vedno enak. Seveda se povsem idealnim razmeram na tem podro-
čju ne moremo približati, ker je pri evalvaciji vedno vsaj delno prisoten
tudi subjektivni faktor ocenjevalca. Zelo veliko pa lahko k doslednosti
v ocenjevanju in presojanju dosežemo z usposabljanjem ocenjevalcev in
vključevanjem ocenjevalcev v postopke za doseganje zanesljivosti. Ta-
kšno usposabljanje naj bi usposobilo ocenjevalca za naslednje dejavnosti:
— prepoznavanje standardov in kazalcev v praksi in akciji, prepoznava-
nje reprezentativnih primerov (pozitivnih in negativnih)v praksi;
— interpretiranje dokazov za določene vidike poučevanja v odnosu do
ocenjevalnih kriterijev (standardov); pravilna interpretacija je pomem-
ben vidik strokovne presoje o poučevanju;
— oblikovanje presoje o poučevanju, v kateri poveže interpretacijo z opi-
som nivojev doseganja standarda;
— uspešno reflektivno komuniciranje;
— sporočanje konstruktivnih povratnih informacij;
— uspešno vključevanje vzgojitelja v strokovni dialog;
— sposobnost oblikovanja strokovnih konsenzov z vzgojiteljem, ki je v
procesu evalvacije;
— zanesljivost v opazovanju in ocenjevanju.
Kriteriji evalvacije
Osnova vsakega evalvacijskega sistema so evalvacijski kriteriji ali stan-
dardi, na katerih evalvacija temelji. Določitev kriterijev ni isto kot razvi-
ti evalvacijski sistem. Evalvacijski kriteriji določajo, kaj je kvalitetno delo
vzgojitelja, s tem pa kažejo tudi določene vrednote in filozofijo. Lahko so
