Page 156 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 156
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Pri oblikovanju evalvacije vzgojiteljev si moramo najprej odgovoriti na
dve vprašanji:
1) Kaj je dobro učenje in skrb za otroke oziroma pod kakšnimi pogoji se
otroci dobro počutijo in učijo? V zadnjih tridesetih letih so se vzgojite-
lji veliko naučili o tem. Nekateri vzgojitelji so sicer še vedno nagnjeni k
temu, da se pretvarjajo, da ne vedo tistega, kar vemo novega o učenju in
dobrem počutju otrok, saj je lažje, da se držijo tistega, kar so delali do-
slej in v kar so bili prepričani, kot pa da gredo skozi boleč proces spremi-
njanja obstoječega razmišljanja in delovanja. Danielsonova in McGreal
menita,125 da se vsaka učinkovita evalvacija in program profesionalnega
razvoja začneta z bogatimi standardi, ki odražajo to, kar trenutno vemo
o procesu učenja in razvoja na osnovi raziskovalnih dokazov.
2) Drugo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, pa je vprašanje, ka-
kšni postopki in procesi bodo najbolj ustrezali tistemu, kar želimo do-
seči z našim sistemom. Ob tem se srečamo z nujnostjo preoblikovanja
tradicionalne evalvacije vzgojiteljev, ki mora zajeti preoblikovanje rutine
opazovanja v oddelku in načina sledenja. Večina strokovnjakov se stri-
nja, da obstaja prednost biti opazovan in kasneje v poglobljeni diskusi-
ji in refleksiji poglobiti in razložiti, kaj in zakaj se je nekaj dogodilo. V
tem procesu pa je potrebno vzgojitelju omogočiti, da pove svoje mnenje,
da se vključi v strokovne skupine, ki bodo znale oblikovati vodila, akcij-
sko raziskovati, oblikovati strokovni portfolio, pisati načrt za samouspo-
sabljanje ipd. Enotnega pristopa za vse vzgojitelje pri tem ni mogoče do-
seči zaradi izrazitih razlik v načinih in stilih učenja pa tudi zaradi razlik
v doseženem profesionalnem razvoju. Njihovim potrebam po strokovni
rasti se bomo najlažje približali z upoštevanjem različnosti.
Značilnosti sistema evalvacije vzgojitelja
Evalvacije vzgojitelja ne gre enačiti z opazovanjem v oddelku. Čeprav
je seveda primerno opazovanje v oddelku pomemben element v strukturi
procesa evalvacije in tudi strokovnih razgovorov, to še ni cel sistem evalva-
cije. Učinkovit sistem evalvacije vzgojiteljev je bolj kompleksen in vsebuje
vsaj naslednje pomembne elemente:
1) Jasno definirana področja o tem, kaj ocenjujemo (odgovor na vprašanje:
Kaj?) in odločitev, ki zadeva nivo za zaželeno kakovost (odgovor na vpra-
šanje: Kaj in kako dobro je zadosti dobro?). Evalvacija naj temelji na stan-
dardih, ki so utemeljeni na raziskavah. Standardi na nek način povzema-
jo ugotovitve različnih raziskav in dokumentov o tem, kako naj bi pote-
125 C. Danielson, T. L. McGreal, n. d.
Pri oblikovanju evalvacije vzgojiteljev si moramo najprej odgovoriti na
dve vprašanji:
1) Kaj je dobro učenje in skrb za otroke oziroma pod kakšnimi pogoji se
otroci dobro počutijo in učijo? V zadnjih tridesetih letih so se vzgojite-
lji veliko naučili o tem. Nekateri vzgojitelji so sicer še vedno nagnjeni k
temu, da se pretvarjajo, da ne vedo tistega, kar vemo novega o učenju in
dobrem počutju otrok, saj je lažje, da se držijo tistega, kar so delali do-
slej in v kar so bili prepričani, kot pa da gredo skozi boleč proces spremi-
njanja obstoječega razmišljanja in delovanja. Danielsonova in McGreal
menita,125 da se vsaka učinkovita evalvacija in program profesionalnega
razvoja začneta z bogatimi standardi, ki odražajo to, kar trenutno vemo
o procesu učenja in razvoja na osnovi raziskovalnih dokazov.
2) Drugo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, pa je vprašanje, ka-
kšni postopki in procesi bodo najbolj ustrezali tistemu, kar želimo do-
seči z našim sistemom. Ob tem se srečamo z nujnostjo preoblikovanja
tradicionalne evalvacije vzgojiteljev, ki mora zajeti preoblikovanje rutine
opazovanja v oddelku in načina sledenja. Večina strokovnjakov se stri-
nja, da obstaja prednost biti opazovan in kasneje v poglobljeni diskusi-
ji in refleksiji poglobiti in razložiti, kaj in zakaj se je nekaj dogodilo. V
tem procesu pa je potrebno vzgojitelju omogočiti, da pove svoje mnenje,
da se vključi v strokovne skupine, ki bodo znale oblikovati vodila, akcij-
sko raziskovati, oblikovati strokovni portfolio, pisati načrt za samouspo-
sabljanje ipd. Enotnega pristopa za vse vzgojitelje pri tem ni mogoče do-
seči zaradi izrazitih razlik v načinih in stilih učenja pa tudi zaradi razlik
v doseženem profesionalnem razvoju. Njihovim potrebam po strokovni
rasti se bomo najlažje približali z upoštevanjem različnosti.
Značilnosti sistema evalvacije vzgojitelja
Evalvacije vzgojitelja ne gre enačiti z opazovanjem v oddelku. Čeprav
je seveda primerno opazovanje v oddelku pomemben element v strukturi
procesa evalvacije in tudi strokovnih razgovorov, to še ni cel sistem evalva-
cije. Učinkovit sistem evalvacije vzgojiteljev je bolj kompleksen in vsebuje
vsaj naslednje pomembne elemente:
1) Jasno definirana področja o tem, kaj ocenjujemo (odgovor na vprašanje:
Kaj?) in odločitev, ki zadeva nivo za zaželeno kakovost (odgovor na vpra-
šanje: Kaj in kako dobro je zadosti dobro?). Evalvacija naj temelji na stan-
dardih, ki so utemeljeni na raziskavah. Standardi na nek način povzema-
jo ugotovitve različnih raziskav in dokumentov o tem, kako naj bi pote-
125 C. Danielson, T. L. McGreal, n. d.
