Page 155 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 155
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
— Proces razvoja institucije na področju vzgoje in izobraževanja je mnogo
boljši, če so vsi deli, ki sestavljajo napore za razvoj institucije, med seboj
povezani. Sistem evalvacije vzgojiteljev naj ne bi bil ločen od ostalih ini-
ciativ vrtca. Evalvacijski sitem naj bi bil povezan s tistim, kar skuša in-
stitucija doseči na nivoju učenja in skrbi za otroke. Ko Fullan razmišlja
o neuspehih šolskih reform, meni, da je sistematični neuspeh šolskih re-
form mogoče pripisati razdrobljenosti, ki se pojavlja ob nepovezanosti
oziroma učinkih, ki se križajo.123 Tako imamo lahko na eni strani veli-
ko pripravljenost za spremembe na nivoju institucije, ni je pa na nivoju
posameznika, kar pripelje do križanja interesov in zmanjšanja učinkov.
Uravnovešanje potreb posameznika s pričakovanji institucije je nujno za
ustvarjanje produktivnega delovnega okolja. V tem procesu lahko vzgo-
jiteljeva evalvacija postane gonilna sila, s katero zadovoljujemo in oce-
njujemo uspeh posameznega vzgojitelja (osebno rast in napredek kako-
vosti njegovega dela) in vrtca. Fullan meni, da lahko evalvacijo vzgojite-
lja pojmujemo kot vitalni del napredka in razvoja vrtca: napredka v sme-
ri kakovosti dela posameznega vzgojitelja ter drugih zaposlenih, napred-
ka v programu in dejavnostih za otroke, starše in skupnost in napredka v
sposobnosti vrtca, da izpolni svoje poslanstvo. Združevanje individual-
nega in institucionalnega napredka ni lahko, vendar ima jasno sporočilo
– enega brez drugega ne moremo doseči.124
— Evalvacija in profesionalni razvoj sta neprekinjena procesa. Sistema eval-
vacije in profesionalnega razvoja nista statični kategoriji, ampak gre za
neprekinjen proces. Načrti profesionalnega razvoja, ki nastajajo preko
sistema evalvacije, morajo biti usmerjeni nekaj let vnaprej. Kompleksne
aktivnosti, ki naj bi jih osebje izvršilo, zahtevajo svoj čas za usposablja-
nje, za uvajanje in za refleksijo. Postati morajo del vsakodnevne rutine in
življenja v instituciji.
— Evalvacijski sitem naj poudarja tudi rezultate (napredek v razvoju otrok),
vendar rezultati otrok nikakor ne smejo biti edino merilo kakovosti
vzgojitelja.
— Evalvacijski proces mora hkrati zagotoviti kakovost in spodbujati profe-
sionalni razvoj.
— Poskrbeti je potrebno za sredstva, čas in ustrezno podporo vzgojitelju
tudi v procesu profesionalnega razvoja po evalvaciji.
123 M. Fullan, n. d. (1996).
124 M. Fullan, n. d. (1991).
— Proces razvoja institucije na področju vzgoje in izobraževanja je mnogo
boljši, če so vsi deli, ki sestavljajo napore za razvoj institucije, med seboj
povezani. Sistem evalvacije vzgojiteljev naj ne bi bil ločen od ostalih ini-
ciativ vrtca. Evalvacijski sitem naj bi bil povezan s tistim, kar skuša in-
stitucija doseči na nivoju učenja in skrbi za otroke. Ko Fullan razmišlja
o neuspehih šolskih reform, meni, da je sistematični neuspeh šolskih re-
form mogoče pripisati razdrobljenosti, ki se pojavlja ob nepovezanosti
oziroma učinkih, ki se križajo.123 Tako imamo lahko na eni strani veli-
ko pripravljenost za spremembe na nivoju institucije, ni je pa na nivoju
posameznika, kar pripelje do križanja interesov in zmanjšanja učinkov.
Uravnovešanje potreb posameznika s pričakovanji institucije je nujno za
ustvarjanje produktivnega delovnega okolja. V tem procesu lahko vzgo-
jiteljeva evalvacija postane gonilna sila, s katero zadovoljujemo in oce-
njujemo uspeh posameznega vzgojitelja (osebno rast in napredek kako-
vosti njegovega dela) in vrtca. Fullan meni, da lahko evalvacijo vzgojite-
lja pojmujemo kot vitalni del napredka in razvoja vrtca: napredka v sme-
ri kakovosti dela posameznega vzgojitelja ter drugih zaposlenih, napred-
ka v programu in dejavnostih za otroke, starše in skupnost in napredka v
sposobnosti vrtca, da izpolni svoje poslanstvo. Združevanje individual-
nega in institucionalnega napredka ni lahko, vendar ima jasno sporočilo
– enega brez drugega ne moremo doseči.124
— Evalvacija in profesionalni razvoj sta neprekinjena procesa. Sistema eval-
vacije in profesionalnega razvoja nista statični kategoriji, ampak gre za
neprekinjen proces. Načrti profesionalnega razvoja, ki nastajajo preko
sistema evalvacije, morajo biti usmerjeni nekaj let vnaprej. Kompleksne
aktivnosti, ki naj bi jih osebje izvršilo, zahtevajo svoj čas za usposablja-
nje, za uvajanje in za refleksijo. Postati morajo del vsakodnevne rutine in
življenja v instituciji.
— Evalvacijski sitem naj poudarja tudi rezultate (napredek v razvoju otrok),
vendar rezultati otrok nikakor ne smejo biti edino merilo kakovosti
vzgojitelja.
— Evalvacijski proces mora hkrati zagotoviti kakovost in spodbujati profe-
sionalni razvoj.
— Poskrbeti je potrebno za sredstva, čas in ustrezno podporo vzgojitelju
tudi v procesu profesionalnega razvoja po evalvaciji.
123 M. Fullan, n. d. (1996).
124 M. Fullan, n. d. (1991).
