Page 153 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 153
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
Zakaj evalvirati vzgojitelja
Ob razvoju in raziskovanju problema ocenjevanja vzgojiteljev v zadnjih
tridesetih letih lahko izluščimo naslednje ugotovitve:
— Tako vzgojitelji kot vodstvo predšolskih institucij se zavedajo pomena in
potrebe po evalvaciji; dvomi so prisotni le glede načinov, kako se le-ta iz-
vaja. Prav tako dvomijo v učinek, ki ga ima evalvacija na vzgojitelja, nje-
gov oddelek in otroke.
— Evalvacijski sistemi, ki so zgrajeni tako, da podpirajo in spodbujajo vzgo-
jiteljev profesionalni razvoj in temeljijo na formativnih evalvacijskih
tehnikah, pripeljejo do višjega zadovoljstva vzgojiteljev, boljše refleksi-
je in višje strokovne odgovornosti vzgojitelja.
S pojavom ugotavljanja, zagotavljanja in spreminjanja kakovosti na ni-
voju predšolskih institucij se veča tudi interes in pomen evalvacije vzgoji-
teljev kot enega od osnovnih vidikov napredka in spreminjanja vrtca.119 Ta
interes prihaja iz spoznanja, da bistvenih sprememb ne moremo doseči brez
spreminjanja osrednje vloge vzgojitelja v tem procesu. Avtor poudarja, da
ne glede na to, kako dobro je določen program oblikovan, je tak program
učinkovit le, če ga podpirajo ljudje, ki ga uvajajo. V tem procesu pa nam
lahko veliko pomaga poštena in učinkovita evalvacija, ki temelji na opra-
vljenem delu in je hkrati namenjena profesionalnemu napredku vzgojitelja
in institucije. Avtor tudi meni, da je primeren sistem evalvacije vzgojitelja
vitalna značilnost vsake uspešne šolske reforme.120 Konceptualno usklajen
in primerno implementiran sistem evalvacije vzgojiteljev je vitalnega po-
mena za uspeh reforme.
Obstajata dva osnovna namena evalvacije vzgojiteljev. Prvi je v napred-
ku kakovosti njegovega dela in v strokovni odgovornosti (ang. accountabi-
lity), ki se ji v zadnjem času namenja vse več strokovne pozornosti. Ta od-
raža potrebo po določitvi kompetenc vzgojitelja, ki bodo zagotavljale, da je
delo, ki ga opravlja, tudi učinkovito. V tem primeru gre za evalvacijo, ki je
po svoji naravi sumativna. Ta del evalvacije je usmerjen na rezultat in naj
bi prispeval k uresničevanju osebnih ciljev vzgojitelja in k poslanstvu insti-
tucije oziroma programa. Drugi del evalvacije je usmerjen na proces in na-
predek, tako da prispeva k osebnemu in profesionalnemu razvoju posame-
znika in razvoju znotraj vrtca. V tem primeru gre za formativno evalvaci-
jo, ki je namenjena povečanju vzgojiteljevih znanj in spretnosti, kot so npr.
119 James H. Stronge, Preface, v: J. H. Stronge (ur.), Evaluating Teaching: A guide to current think-
ing and best practice, 1997.
120 J. H. Stronge, n. d.
Zakaj evalvirati vzgojitelja
Ob razvoju in raziskovanju problema ocenjevanja vzgojiteljev v zadnjih
tridesetih letih lahko izluščimo naslednje ugotovitve:
— Tako vzgojitelji kot vodstvo predšolskih institucij se zavedajo pomena in
potrebe po evalvaciji; dvomi so prisotni le glede načinov, kako se le-ta iz-
vaja. Prav tako dvomijo v učinek, ki ga ima evalvacija na vzgojitelja, nje-
gov oddelek in otroke.
— Evalvacijski sistemi, ki so zgrajeni tako, da podpirajo in spodbujajo vzgo-
jiteljev profesionalni razvoj in temeljijo na formativnih evalvacijskih
tehnikah, pripeljejo do višjega zadovoljstva vzgojiteljev, boljše refleksi-
je in višje strokovne odgovornosti vzgojitelja.
S pojavom ugotavljanja, zagotavljanja in spreminjanja kakovosti na ni-
voju predšolskih institucij se veča tudi interes in pomen evalvacije vzgoji-
teljev kot enega od osnovnih vidikov napredka in spreminjanja vrtca.119 Ta
interes prihaja iz spoznanja, da bistvenih sprememb ne moremo doseči brez
spreminjanja osrednje vloge vzgojitelja v tem procesu. Avtor poudarja, da
ne glede na to, kako dobro je določen program oblikovan, je tak program
učinkovit le, če ga podpirajo ljudje, ki ga uvajajo. V tem procesu pa nam
lahko veliko pomaga poštena in učinkovita evalvacija, ki temelji na opra-
vljenem delu in je hkrati namenjena profesionalnemu napredku vzgojitelja
in institucije. Avtor tudi meni, da je primeren sistem evalvacije vzgojitelja
vitalna značilnost vsake uspešne šolske reforme.120 Konceptualno usklajen
in primerno implementiran sistem evalvacije vzgojiteljev je vitalnega po-
mena za uspeh reforme.
Obstajata dva osnovna namena evalvacije vzgojiteljev. Prvi je v napred-
ku kakovosti njegovega dela in v strokovni odgovornosti (ang. accountabi-
lity), ki se ji v zadnjem času namenja vse več strokovne pozornosti. Ta od-
raža potrebo po določitvi kompetenc vzgojitelja, ki bodo zagotavljale, da je
delo, ki ga opravlja, tudi učinkovito. V tem primeru gre za evalvacijo, ki je
po svoji naravi sumativna. Ta del evalvacije je usmerjen na rezultat in naj
bi prispeval k uresničevanju osebnih ciljev vzgojitelja in k poslanstvu insti-
tucije oziroma programa. Drugi del evalvacije je usmerjen na proces in na-
predek, tako da prispeva k osebnemu in profesionalnemu razvoju posame-
znika in razvoju znotraj vrtca. V tem primeru gre za formativno evalvaci-
jo, ki je namenjena povečanju vzgojiteljevih znanj in spretnosti, kot so npr.
119 James H. Stronge, Preface, v: J. H. Stronge (ur.), Evaluating Teaching: A guide to current think-
ing and best practice, 1997.
120 J. H. Stronge, n. d.
