Page 148 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 148
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Opazovanje in sledenje otrokovemu učenju
Vzgojitelj išče odgovore na vprašanja o tem, kakšni so otroci v njegovem
oddelku in kako naj olajšuje in spodbuja njihov razvoj in učenje.111 Pri tem
si odgovarja na vprašanja:
— kakšna znanja in spretnosti otroci že imajo,
— česa so se zmožni naučiti,
— kakšne učne stile imajo otroci,
— kakšni so interesi otrok,
— kako bo opazoval otroke in beležil njihov razvoj,
— katere vzorce otrokovih izdelkov bo zbiral, da bi lahko sledil otrokove-
mu razvoju,
— kako bo predstavil svoje videnje otrokovega napredka staršem,
— kako bo upošteval videnje staršev.
Modeliranje
Vzgojitelj s svojimi postopki v oddelku modelira načine odnosov, ko-
munikacij, interakcij, ki jih otroci posnemajo, zato razmišlja tudi o nasle-
dnjih vprašanjih:
— kako bo zagotovil oddelčno klimo, ki bo temeljila na spoštovanju, skrb-
nosti in medsebojni pomoči,
— kako bo modeliral tehnike reševanja problemov,
— kako bo prepoznal in seznanjal otroke o njihovih močnih straneh,
— kako bo otrokom pomagal zgraditi skupnost otrok, ki bo osnova social-
nemu učenju,
— kako bo modeliral odnos do učenja, napak, odgovornosti,
— kako bo sodeloval s starši in drugimi pomembnimi odraslimi iz otroko-
vega sveta, ipd.
Ob vsem tem naj bi vzgojitelj skrbel tudi za lastni profesionalni razvoj,
saj se v sodobnem vrtcu učijo vsi. V tem procesu pa vzgojitelj ne sme ostati
sam. Če parafraziramo Vigotskega, da učenje ni osamljeno potovanje, po-
tem je tudi v primeru učenja vzgojitelja potrebno iskati socialne opore, ki
podpirajo to učenje. V ta namen pa je potrebno ustvariti ustrezno kultu-
ro vrtca.
111 D. T. Dodge, J. Jablon, T. S. Bickart, Constructing curriculum for primary grades, Washington
D. C. 1994; K. B. Walsh, Creating child-centred classrooms, Children‘s Resources International
in partnership With Open Society Institute 1997.
Opazovanje in sledenje otrokovemu učenju
Vzgojitelj išče odgovore na vprašanja o tem, kakšni so otroci v njegovem
oddelku in kako naj olajšuje in spodbuja njihov razvoj in učenje.111 Pri tem
si odgovarja na vprašanja:
— kakšna znanja in spretnosti otroci že imajo,
— česa so se zmožni naučiti,
— kakšne učne stile imajo otroci,
— kakšni so interesi otrok,
— kako bo opazoval otroke in beležil njihov razvoj,
— katere vzorce otrokovih izdelkov bo zbiral, da bi lahko sledil otrokove-
mu razvoju,
— kako bo predstavil svoje videnje otrokovega napredka staršem,
— kako bo upošteval videnje staršev.
Modeliranje
Vzgojitelj s svojimi postopki v oddelku modelira načine odnosov, ko-
munikacij, interakcij, ki jih otroci posnemajo, zato razmišlja tudi o nasle-
dnjih vprašanjih:
— kako bo zagotovil oddelčno klimo, ki bo temeljila na spoštovanju, skrb-
nosti in medsebojni pomoči,
— kako bo modeliral tehnike reševanja problemov,
— kako bo prepoznal in seznanjal otroke o njihovih močnih straneh,
— kako bo otrokom pomagal zgraditi skupnost otrok, ki bo osnova social-
nemu učenju,
— kako bo modeliral odnos do učenja, napak, odgovornosti,
— kako bo sodeloval s starši in drugimi pomembnimi odraslimi iz otroko-
vega sveta, ipd.
Ob vsem tem naj bi vzgojitelj skrbel tudi za lastni profesionalni razvoj,
saj se v sodobnem vrtcu učijo vsi. V tem procesu pa vzgojitelj ne sme ostati
sam. Če parafraziramo Vigotskega, da učenje ni osamljeno potovanje, po-
tem je tudi v primeru učenja vzgojitelja potrebno iskati socialne opore, ki
podpirajo to učenje. V ta namen pa je potrebno ustvariti ustrezno kultu-
ro vrtca.
111 D. T. Dodge, J. Jablon, T. S. Bickart, Constructing curriculum for primary grades, Washington
D. C. 1994; K. B. Walsh, Creating child-centred classrooms, Children‘s Resources International
in partnership With Open Society Institute 1997.
