Page 144 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 144
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
goje za osebje). Običajno na tej osnovi institucije dobijo licenco za delo-
vanje;
— kakovost edukativnega koncepta in prakse, ki ga običajno usmerja okvir-
ni nacionalni kurukulum s ključnimi cilji. Pri tem lahko pričakujemo,
da bo te cilje lahko uresničevalo le visoko usposobljeno osebje. Primer
tako oblikovanih ciljev za predšolske otroke so npr. cilji, ki jih predlaga
Delors106 in jih lahko povzamemo v učenje zato, da bi bili, da bi delali, da
bi se učili in da bi bili z drugimi. Tako zastavljeni cilji postavljajo otroka
v središče pozornosti, zahtevajo otrokovo participacijo in eksperimenti-
ranje, ki ju lahko omogočajo le usposobljeni vzgojitelji;
— interakcijska ali procesna kakovost, ki zadeva odnose med otroki, med
otroki in vzgojitelji, med odraslimi v instituciji in izven nje;
— operativna kakovost, ki zadeva zlasti management, ki je osredinjen na lo-
kalne potrebe, izboljševanje kakovosti in učinkovito timsko delo.
Večina raziskav o kakovosti institucionalne predšolske vzgoje je osredo-
točena na strukturne kazalce teh pogojev, le nekaj pa jih je usmerjenih tudi
na procesne kazalce, še manj pa na kontekstualne vidike.
Ne glede na raznolikost v pristopih k opredelitvi kakovosti se pojem ka-
kovost običajno uporablja za opis značilnosti predšolskega programa, oko-
lja in pogojev, v katerih se izvaja, ter izkušenj, za katere na osnovi razisko-
vanj in prakse predvidevamo, da koristijo otrokovi rasti in razvoju.
Iz takšne opredelitve v organizirani predšolski vzgoji izluščimo dve sku-
pni značilnosti kakovosti:
1) Razlikujemo dinamične (interakcijske) in statične (strukturne) značil-
nosti kakovosti.
2) Pomembna determinanta kakovosti organizirane predšolske vzgoje je
tudi kontekst zunaj posameznega oddelka, ki ga predstavljajo pogoji in
odnosi v instituciji ter zunaj institucije v širši skupnosti. Na kakovost to-
rej ne gre gledati le na nivoju posameznega oddelka, ampak tudi na ni-
voju cele institucije in končno širše skupnosti.
Ob ugotovitvah o pomenukakovosti v organiziranipredšolskivzgojipa se
vse bolj srečujemo še s tremi medsebojno tesno povezanimi vprašanji, in sicer:
1) Kateri so osnovni kazalci kvalitetne organizirane predšolske vzgoje?
2) Kako kakovost v organizirani predšolski vzgoji opazovati in ocenjevati?
3) Kako spreminjati (izboljšati) in zagotavljati kakovost?
106 Jacques Delors, The treasure Within (The Delors report on education), Paris 1996.
goje za osebje). Običajno na tej osnovi institucije dobijo licenco za delo-
vanje;
— kakovost edukativnega koncepta in prakse, ki ga običajno usmerja okvir-
ni nacionalni kurukulum s ključnimi cilji. Pri tem lahko pričakujemo,
da bo te cilje lahko uresničevalo le visoko usposobljeno osebje. Primer
tako oblikovanih ciljev za predšolske otroke so npr. cilji, ki jih predlaga
Delors106 in jih lahko povzamemo v učenje zato, da bi bili, da bi delali, da
bi se učili in da bi bili z drugimi. Tako zastavljeni cilji postavljajo otroka
v središče pozornosti, zahtevajo otrokovo participacijo in eksperimenti-
ranje, ki ju lahko omogočajo le usposobljeni vzgojitelji;
— interakcijska ali procesna kakovost, ki zadeva odnose med otroki, med
otroki in vzgojitelji, med odraslimi v instituciji in izven nje;
— operativna kakovost, ki zadeva zlasti management, ki je osredinjen na lo-
kalne potrebe, izboljševanje kakovosti in učinkovito timsko delo.
Večina raziskav o kakovosti institucionalne predšolske vzgoje je osredo-
točena na strukturne kazalce teh pogojev, le nekaj pa jih je usmerjenih tudi
na procesne kazalce, še manj pa na kontekstualne vidike.
Ne glede na raznolikost v pristopih k opredelitvi kakovosti se pojem ka-
kovost običajno uporablja za opis značilnosti predšolskega programa, oko-
lja in pogojev, v katerih se izvaja, ter izkušenj, za katere na osnovi razisko-
vanj in prakse predvidevamo, da koristijo otrokovi rasti in razvoju.
Iz takšne opredelitve v organizirani predšolski vzgoji izluščimo dve sku-
pni značilnosti kakovosti:
1) Razlikujemo dinamične (interakcijske) in statične (strukturne) značil-
nosti kakovosti.
2) Pomembna determinanta kakovosti organizirane predšolske vzgoje je
tudi kontekst zunaj posameznega oddelka, ki ga predstavljajo pogoji in
odnosi v instituciji ter zunaj institucije v širši skupnosti. Na kakovost to-
rej ne gre gledati le na nivoju posameznega oddelka, ampak tudi na ni-
voju cele institucije in končno širše skupnosti.
Ob ugotovitvah o pomenukakovosti v organiziranipredšolskivzgojipa se
vse bolj srečujemo še s tremi medsebojno tesno povezanimi vprašanji, in sicer:
1) Kateri so osnovni kazalci kvalitetne organizirane predšolske vzgoje?
2) Kako kakovost v organizirani predšolski vzgoji opazovati in ocenjevati?
3) Kako spreminjati (izboljšati) in zagotavljati kakovost?
106 Jacques Delors, The treasure Within (The Delors report on education), Paris 1996.
