Page 145 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 145
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
Kakovost vzgojiteljev
V sodobnih procesih na področju predšolske vzgoje se ne moremo izo-
gniti tudi vprašanjem kakovosti vzgojiteljev. Vse bolj je prisotno spoznanje,
da je napredek vrtca odvisen od tega, kaj in kako vzgojitelj dela v oddelku
pa tudi izven njega v vrtcu in v javnosti in kako pojmuje svoje delo in vlo-
go. V nadaljevanju bomo pozornost namenili spremenjeni vlogi vzgojite-
lja ter evalviranju kakovosti njegovega dela, ki naj bi prispevala k njegove-
mu profesionalnemu razvoju in s tem spreminjanju kakovosti. Da bi se iz-
ognili nesporazumom ob pojmu strokovni razvoj, ki ga pogosto enačijo s
strokovnim znanjem v določeni stroki, bomo uporabljali pojem profesio-
nalni razvoj.
Sprememba kulture učenja in skrbi za otroke
Če izhajamo iz trditve Fullana,107 da obstaja dvoje gibal v spreminjanju
institucije na področju vzgoje in izobraževanja, to je spreminjanje kulture
institucije in spreminjanje kulture učenja, potem za področje organizirane
predšolske vzgoje velja k spreminjanju kulture učenja dodati še spremem-
bo skrbi za otroke. Prehod iz tradicionalnega tovarniškega modela institu-
cije v institucijo kot ustvarjalno delavnico ter iz transmisijskega kurikula k
transformacijskemu kurikulu, ki vključuje spreminjanje in učenje vseh (ne
le otrok), je močno zaznamoval vlogo vzgojitelja v tem procesu, hkrati pa
spremenil poglede na to, kaj je kakovost in kakovosten vzgojitelj. Eden od
razlogov za spremembe leži v spremembah v sodobni družbi, ki zahtevajo
človeka s povsem drugačnimi kompetencami kot pred desetletji. Spreme-
njeni cilji, ki so od mehaničnih načinov prešli na bolj kompleksne, so pov-
zročili tudi spremembo standardov učenja in razvoja, po čemer so ocenje-
vali kakovost vzgojitelja. V zadnjih dvajsetih letih mora vzgojitelj razmišlja-
ti tudi o tem, kako pomagati otrokom pri razvijanju kritičnega mišljenja,
reševanju problemov, odzivanju na spremembe v družbi, oblikovanju osnov
za vseživljenjsko učenje, globljem razumevanju, prepoznavanju in spošto-
vanju razlik, ipd.
Sodobno pojmovanje vzgojiteljeve vloge se je v marsičem spremenilo in
se od preprostih pojmovanj, ki zajemajo transmisijo izdelanih in poenosta-
vljenih vsebin posameznih disciplin ter oblikovanja in izgrajevanja otroko-
vih sposobnosti in spretnosti, premika k razvitim pojmovanjem, ki njego-
vo vlogo pojmujejo kot:
107 Dennis Sparks, Change agent, The Journal of the National Staff Development Council 24/1
(2003), 55–58.
Kakovost vzgojiteljev
V sodobnih procesih na področju predšolske vzgoje se ne moremo izo-
gniti tudi vprašanjem kakovosti vzgojiteljev. Vse bolj je prisotno spoznanje,
da je napredek vrtca odvisen od tega, kaj in kako vzgojitelj dela v oddelku
pa tudi izven njega v vrtcu in v javnosti in kako pojmuje svoje delo in vlo-
go. V nadaljevanju bomo pozornost namenili spremenjeni vlogi vzgojite-
lja ter evalviranju kakovosti njegovega dela, ki naj bi prispevala k njegove-
mu profesionalnemu razvoju in s tem spreminjanju kakovosti. Da bi se iz-
ognili nesporazumom ob pojmu strokovni razvoj, ki ga pogosto enačijo s
strokovnim znanjem v določeni stroki, bomo uporabljali pojem profesio-
nalni razvoj.
Sprememba kulture učenja in skrbi za otroke
Če izhajamo iz trditve Fullana,107 da obstaja dvoje gibal v spreminjanju
institucije na področju vzgoje in izobraževanja, to je spreminjanje kulture
institucije in spreminjanje kulture učenja, potem za področje organizirane
predšolske vzgoje velja k spreminjanju kulture učenja dodati še spremem-
bo skrbi za otroke. Prehod iz tradicionalnega tovarniškega modela institu-
cije v institucijo kot ustvarjalno delavnico ter iz transmisijskega kurikula k
transformacijskemu kurikulu, ki vključuje spreminjanje in učenje vseh (ne
le otrok), je močno zaznamoval vlogo vzgojitelja v tem procesu, hkrati pa
spremenil poglede na to, kaj je kakovost in kakovosten vzgojitelj. Eden od
razlogov za spremembe leži v spremembah v sodobni družbi, ki zahtevajo
človeka s povsem drugačnimi kompetencami kot pred desetletji. Spreme-
njeni cilji, ki so od mehaničnih načinov prešli na bolj kompleksne, so pov-
zročili tudi spremembo standardov učenja in razvoja, po čemer so ocenje-
vali kakovost vzgojitelja. V zadnjih dvajsetih letih mora vzgojitelj razmišlja-
ti tudi o tem, kako pomagati otrokom pri razvijanju kritičnega mišljenja,
reševanju problemov, odzivanju na spremembe v družbi, oblikovanju osnov
za vseživljenjsko učenje, globljem razumevanju, prepoznavanju in spošto-
vanju razlik, ipd.
Sodobno pojmovanje vzgojiteljeve vloge se je v marsičem spremenilo in
se od preprostih pojmovanj, ki zajemajo transmisijo izdelanih in poenosta-
vljenih vsebin posameznih disciplin ter oblikovanja in izgrajevanja otroko-
vih sposobnosti in spretnosti, premika k razvitim pojmovanjem, ki njego-
vo vlogo pojmujejo kot:
107 Dennis Sparks, Change agent, The Journal of the National Staff Development Council 24/1
(2003), 55–58.
