Page 143 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 143
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
— razmerje med številom odraslih in otrok v oddelku;
— število otrok v skupini;
— usposobljenost vzgojnega osebja;
— stalnost osebja;
— učni kontekst;
— stil komunikacije in interakcije na nivoju vzgojitelj-otroci ter vzgojitelj-
starši;
— varnost;
— rutina in uravnoteženost v razporejanju aktivnosti ipd.
Drugi avtorji pa raziskujejo specifične vidike kakovosti, kot so:
— strukturni vidik,102
— dinamični, interakcijski ali procesni vidik,103
— kontekstualni vidik in vidik združenih učinkov kakovosti programa ter
otrokovega domačega okolja.104
Bennett105 pa navaja naslednje vidike kakovosti:
— orientacijska kakovost, ki se ukvarja s pozornostjo, ki jo vlade namenja-
jo predšolskemu področju in proučuje njihove politike, zakonodajo, pra-
vilnike ipd.;
— strukturna kakovost, ki je primarno vezana na odgovornost administra-
cije, da zagotovi ustrezno fizično okolje za otroke (stavba, igrišče, peda-
goški materiali, ki so na voljo), kakovost in usposobljenost osebja, ustre-
zno preizkušen kurikulum, ki zadeva vsa področja otrokovega razvoja,
primerno razmerje med številom otrok in odraslih, ustrezne delovne po-
102 Allison K. Clarke-Stewart, Linda May Fitzgerald, Irvine Christian P. Gruber, Children at
home and in day care, Hillsdale, New Jersey 1984; C. Howes, J. Rubenstein, Determinants of
Toddler‘s experience in day care: Age of entry and quality of settings, Child Care Quarterly 14
(1985), 140–151.
103 D. Phillips, K. McCartney, S. Scarr, Bermuda Study, Report 1993; K. Špoljar, Analiza inter-
akcija odgajatelj-dijete u svrhu podizanja kvalitete odgojno-obrazovnog rada u dječjim vrtičima,
Studije i izveštaji, Zagreb 1986.
104 A. K. Clarke-Stewart, C. P. Gruber, L. M. Fitzgerald, n. d.; C. Howes, Relations between Ear-
ly Child Care and Schooling, Developmental Psychology 24, (1988), 53–57; K. McCartney, D.
Philips, Motherhood and child care, v: Hay Birns, (ur.), Different faces of motherhood, New York
1988; S. J. Kontos, Day care quality, family background and children‘s development, Baltimore
1987; Susan J. Kontos, Richard Fiene, Child care quality, compliance with regulation and chil-
dren’s development: The Pennsylvania study, v: Phillips (ur), Quality in child care: What does re-
search tell us?, Washington D. C. 1993.
105 J. Bennett, Early Childhood Services in the OECD Countries, Innocenti working paper,
UNICEF 2008.
— razmerje med številom odraslih in otrok v oddelku;
— število otrok v skupini;
— usposobljenost vzgojnega osebja;
— stalnost osebja;
— učni kontekst;
— stil komunikacije in interakcije na nivoju vzgojitelj-otroci ter vzgojitelj-
starši;
— varnost;
— rutina in uravnoteženost v razporejanju aktivnosti ipd.
Drugi avtorji pa raziskujejo specifične vidike kakovosti, kot so:
— strukturni vidik,102
— dinamični, interakcijski ali procesni vidik,103
— kontekstualni vidik in vidik združenih učinkov kakovosti programa ter
otrokovega domačega okolja.104
Bennett105 pa navaja naslednje vidike kakovosti:
— orientacijska kakovost, ki se ukvarja s pozornostjo, ki jo vlade namenja-
jo predšolskemu področju in proučuje njihove politike, zakonodajo, pra-
vilnike ipd.;
— strukturna kakovost, ki je primarno vezana na odgovornost administra-
cije, da zagotovi ustrezno fizično okolje za otroke (stavba, igrišče, peda-
goški materiali, ki so na voljo), kakovost in usposobljenost osebja, ustre-
zno preizkušen kurikulum, ki zadeva vsa področja otrokovega razvoja,
primerno razmerje med številom otrok in odraslih, ustrezne delovne po-
102 Allison K. Clarke-Stewart, Linda May Fitzgerald, Irvine Christian P. Gruber, Children at
home and in day care, Hillsdale, New Jersey 1984; C. Howes, J. Rubenstein, Determinants of
Toddler‘s experience in day care: Age of entry and quality of settings, Child Care Quarterly 14
(1985), 140–151.
103 D. Phillips, K. McCartney, S. Scarr, Bermuda Study, Report 1993; K. Špoljar, Analiza inter-
akcija odgajatelj-dijete u svrhu podizanja kvalitete odgojno-obrazovnog rada u dječjim vrtičima,
Studije i izveštaji, Zagreb 1986.
104 A. K. Clarke-Stewart, C. P. Gruber, L. M. Fitzgerald, n. d.; C. Howes, Relations between Ear-
ly Child Care and Schooling, Developmental Psychology 24, (1988), 53–57; K. McCartney, D.
Philips, Motherhood and child care, v: Hay Birns, (ur.), Different faces of motherhood, New York
1988; S. J. Kontos, Day care quality, family background and children‘s development, Baltimore
1987; Susan J. Kontos, Richard Fiene, Child care quality, compliance with regulation and chil-
dren’s development: The Pennsylvania study, v: Phillips (ur), Quality in child care: What does re-
search tell us?, Washington D. C. 1993.
105 J. Bennett, Early Childhood Services in the OECD Countries, Innocenti working paper,
UNICEF 2008.
