Page 141 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 141
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
Avtorica hkrati opozarja, da je potrebno osnovni učinek programa vre-
dnotiti predvsem z vidika, ki ga imenuje »od spodaj navzgor«, to je iz otro-
ka oziroma tega, kakšna je izkušnja vsakega od otrok v vrtcu skozi tedne in
mesece v vrtcu. Takšna ocena bi prinesla »ugibanje« o otrokovi subjektiv-
ni izkušnji v vrtcu. Ob tem bi se najverjetneje spraševali po tem, kakšni bi
bili otrokovi odgovori na vprašanja o tem:
— Ali ima občutek, da ga vzgojiteljica sprejema in ima občutek, da je vklju-
čen v kolektiv?
— Ali ga jemljejo resno?
— Ali ga vrstniki odklanjajo ali sprejemajo?
— Ali so dejavnosti zanj zanimive, smiselne, zabavne?
— Ali je ponavadi vesel, da je v vrtcu?
Če bi na večino teh in podobnih odgovorov odgovorili pritrdilno, bi
lahko predvidevali, da je vrtec cenjen z vidika otrok.
Ocena kakovosti naj bi po mnenju Katzove vključevala tudi vidik, ki ga
imenuje »od zunaj-navznoter«. Ta ocena naj bi predvsem opozarjala na
odnose med starši in vzgojitelji in to s perspektive obeh. Odnose pa naj bi
ocenjevali z vidika spoštovanja, sprejemanja, odprtosti, vključenosti, tole-
rance … Visoko kakovost s te perspektive je še posebej težko doseči v pri-
merih, ko starši in strokovno osebje v vrtcu ne izhajajo iz iste kulture. V
teh primerih mora vzgojno osebje pridobiti dodatna znanja in strokovno
pomoč.
Naslednji vidik, ki je mogoč pri ocenjevanju kakovosti v vrtcu pa Katzo-
va imenuje »notranji vidik«. Ta temelji na prepričanju, da ni mogoče do-
seči visoke kakovosti, če odnosi znotraj vrtca niso kvalitetni. V tem prime-
ru je pomembno, kako se osebje med seboj podpira, kako medsebojno so-
delujejo, se sprejemajo, si zaupajo in se spoštujejo.
Obstajajo pa seveda tudi drugi načini ocenjevanja kakovosti. Tako je
npr. preverjanje dokumentov in poročil primerno za ugotavljanje kazalcev,
ki jih določajo predpisi. Poročila osebja o vidikih programa, ki jih ni mo-
goče opazovati, so prav tako vir informacij. Vprašalnik za starše in vzgojno
osebje nam daje informacije o tem, kako dobro se program odziva na njiho-
ve potrebe. Toda le preko opazovanja otrok in vzgojnega osebja v oddelku
lahko ocenjujemo uvajanje kurikula, stil medsebojne interakcije in ustre-
znost fizičnega okolja.
Intervjuji ali ankete z vodstvom vrtca, starši in osebjem nam dajo in-
formacije o načrtovanju kurikula, komunikaciji med osebjem in starši, so-
Avtorica hkrati opozarja, da je potrebno osnovni učinek programa vre-
dnotiti predvsem z vidika, ki ga imenuje »od spodaj navzgor«, to je iz otro-
ka oziroma tega, kakšna je izkušnja vsakega od otrok v vrtcu skozi tedne in
mesece v vrtcu. Takšna ocena bi prinesla »ugibanje« o otrokovi subjektiv-
ni izkušnji v vrtcu. Ob tem bi se najverjetneje spraševali po tem, kakšni bi
bili otrokovi odgovori na vprašanja o tem:
— Ali ima občutek, da ga vzgojiteljica sprejema in ima občutek, da je vklju-
čen v kolektiv?
— Ali ga jemljejo resno?
— Ali ga vrstniki odklanjajo ali sprejemajo?
— Ali so dejavnosti zanj zanimive, smiselne, zabavne?
— Ali je ponavadi vesel, da je v vrtcu?
Če bi na večino teh in podobnih odgovorov odgovorili pritrdilno, bi
lahko predvidevali, da je vrtec cenjen z vidika otrok.
Ocena kakovosti naj bi po mnenju Katzove vključevala tudi vidik, ki ga
imenuje »od zunaj-navznoter«. Ta ocena naj bi predvsem opozarjala na
odnose med starši in vzgojitelji in to s perspektive obeh. Odnose pa naj bi
ocenjevali z vidika spoštovanja, sprejemanja, odprtosti, vključenosti, tole-
rance … Visoko kakovost s te perspektive je še posebej težko doseči v pri-
merih, ko starši in strokovno osebje v vrtcu ne izhajajo iz iste kulture. V
teh primerih mora vzgojno osebje pridobiti dodatna znanja in strokovno
pomoč.
Naslednji vidik, ki je mogoč pri ocenjevanju kakovosti v vrtcu pa Katzo-
va imenuje »notranji vidik«. Ta temelji na prepričanju, da ni mogoče do-
seči visoke kakovosti, če odnosi znotraj vrtca niso kvalitetni. V tem prime-
ru je pomembno, kako se osebje med seboj podpira, kako medsebojno so-
delujejo, se sprejemajo, si zaupajo in se spoštujejo.
Obstajajo pa seveda tudi drugi načini ocenjevanja kakovosti. Tako je
npr. preverjanje dokumentov in poročil primerno za ugotavljanje kazalcev,
ki jih določajo predpisi. Poročila osebja o vidikih programa, ki jih ni mo-
goče opazovati, so prav tako vir informacij. Vprašalnik za starše in vzgojno
osebje nam daje informacije o tem, kako dobro se program odziva na njiho-
ve potrebe. Toda le preko opazovanja otrok in vzgojnega osebja v oddelku
lahko ocenjujemo uvajanje kurikula, stil medsebojne interakcije in ustre-
znost fizičnega okolja.
Intervjuji ali ankete z vodstvom vrtca, starši in osebjem nam dajo in-
formacije o načrtovanju kurikula, komunikaciji med osebjem in starši, so-
