Page 138 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 138
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Slika 6: Heckmanova krivulja: Prej ko začnemo z vlaganjem v človeške vire, viš-
ji je povratek.92
Kakovost z vidika izvajalcev
Težko bi trdili, da vrtec in zaposleni v njem ali kdorkoli od drugih izva-
jalcev organizirane predšolske vzgoje ne težijo h kakovosti njihovih uslug
in dela, čeprav niso neposredni uporabniki teh uslug. Obenem pa nam vsa-
kodnevna praksa dokazuje, da je njihova kakovost različna. Kje so razlogi
za te razlike, kako ugotavljamo kakovost izvajalcev in kako jo spreminja-
mo, je naslednje vprašanje, s katerim se ukvarja sodobna predšolska vzgoja.
Podobno kot drugi sodobni pedagoški koncepti, tudi na tem področju
prihaja do redefiniranja in usklajevanja s sodobnimi zahtevami. Tradicio-
nalni sistem preverjanja kakovosti je predstavljal zunanji nadzor nad ka-
kovostjo, ki je bil ponavadi obremenjen s subjektivnimi ocenami in kvan-
titativnimi kazalci kakovosti. Osnovni namen teh sistemov je bila zunanja
kontrola in regulacija, ki bo ustrezala zakonodaji in normativnim aktom,
zato govorimo o kontrolno-regulativnih modelih. Ponavadi so ti modeli v
svoji zaključni fazi vodili v določene sankcije. Sodobni modeli pa temelji-
92 Heckman, povzeto po: J. Bennett, n. d.
Slika 6: Heckmanova krivulja: Prej ko začnemo z vlaganjem v človeške vire, viš-
ji je povratek.92
Kakovost z vidika izvajalcev
Težko bi trdili, da vrtec in zaposleni v njem ali kdorkoli od drugih izva-
jalcev organizirane predšolske vzgoje ne težijo h kakovosti njihovih uslug
in dela, čeprav niso neposredni uporabniki teh uslug. Obenem pa nam vsa-
kodnevna praksa dokazuje, da je njihova kakovost različna. Kje so razlogi
za te razlike, kako ugotavljamo kakovost izvajalcev in kako jo spreminja-
mo, je naslednje vprašanje, s katerim se ukvarja sodobna predšolska vzgoja.
Podobno kot drugi sodobni pedagoški koncepti, tudi na tem področju
prihaja do redefiniranja in usklajevanja s sodobnimi zahtevami. Tradicio-
nalni sistem preverjanja kakovosti je predstavljal zunanji nadzor nad ka-
kovostjo, ki je bil ponavadi obremenjen s subjektivnimi ocenami in kvan-
titativnimi kazalci kakovosti. Osnovni namen teh sistemov je bila zunanja
kontrola in regulacija, ki bo ustrezala zakonodaji in normativnim aktom,
zato govorimo o kontrolno-regulativnih modelih. Ponavadi so ti modeli v
svoji zaključni fazi vodili v določene sankcije. Sodobni modeli pa temelji-
92 Heckman, povzeto po: J. Bennett, n. d.
