Page 136 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 136
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
bolj je prisotno spoznanje, da visoko kvalitetni programi za vse predšolske
otroke lahko vodijo v večji napredek družbe kot celote.
Sodobne raziskave nedvoumno dokazujejo vpliv kvalitetnih programov
za otroke (boljša uspešnost v šoli, višja stopnja izobrazbe, boljše zdravje,
manj asocialnega obnašanja in kriminala, manjša depriviranost socialno
ogroženih otrok). Dokazani pa so tudi pozitivni vplivi kvalitetnih predšol-
skih programov na nivo dosežene izobrazbe, na zdravstveno stanje, social-
ni kapital, zagotavljanje enakosti, vse to pa prispeva k večji ekonomski rasti
in razvoju družbe in človeštva v celoti.88
Vseeno pa bi bilo potrebno ugotoviti, kolikšen del javnih investicij v ra-
zvoj in učenje je namenjen temu obdobju. Raziskava, ki je potekala v 12 dr-
žavah ZDA89 opozarja, da je javna poraba za otroke v kasnejših letih življe-
nja mnogo višja od tiste v najzgodnejših letih in to kljub dejstvu, da se naj-
bolj pomemben del razvoja odvija v prvih letih življenja. Bennett90 poroča,
da ZDA namenjajo le 4 % javnih investicij v obdobje, ko se formira 85 %
otrokovih možganskih struktur. Ti rezultati kažejo, da se mnogo večji po-
udarek daje investicijam v formalno izobraževanje od šestega leta dalje. Ob
tem se pozablja, da so prav nizka vlaganja v zgodnja leta življenja lahko ra-
zlog za zaostanke v razvoju, ponavljanje in izpad iz rednega šolanja. Ti po-
javi pa spet povišujejo stroške oziroma javno porabo za izobraževanje v po-
znejših letih življenja in onemogočajo investicije v zgodnejši razvoj.
88 J. Van der Gaag, n. d.
89 Bruner,navedenopo:EmilyVargas-Baron,PlanningPoliciesforEarlyChildhooddevelopment:Guide-
linesforAction–TheLife-CycleApproachtoECDPolicyPlanning,MaterialsforGlobalLeadersGroup,2007.
90 John Bennett, Public policy in Early Childhood in Europe, 6 challenges for the coming years
(uvodni referat), EECERA Conference Stavanger (september 2008), 3–6.
bolj je prisotno spoznanje, da visoko kvalitetni programi za vse predšolske
otroke lahko vodijo v večji napredek družbe kot celote.
Sodobne raziskave nedvoumno dokazujejo vpliv kvalitetnih programov
za otroke (boljša uspešnost v šoli, višja stopnja izobrazbe, boljše zdravje,
manj asocialnega obnašanja in kriminala, manjša depriviranost socialno
ogroženih otrok). Dokazani pa so tudi pozitivni vplivi kvalitetnih predšol-
skih programov na nivo dosežene izobrazbe, na zdravstveno stanje, social-
ni kapital, zagotavljanje enakosti, vse to pa prispeva k večji ekonomski rasti
in razvoju družbe in človeštva v celoti.88
Vseeno pa bi bilo potrebno ugotoviti, kolikšen del javnih investicij v ra-
zvoj in učenje je namenjen temu obdobju. Raziskava, ki je potekala v 12 dr-
žavah ZDA89 opozarja, da je javna poraba za otroke v kasnejših letih življe-
nja mnogo višja od tiste v najzgodnejših letih in to kljub dejstvu, da se naj-
bolj pomemben del razvoja odvija v prvih letih življenja. Bennett90 poroča,
da ZDA namenjajo le 4 % javnih investicij v obdobje, ko se formira 85 %
otrokovih možganskih struktur. Ti rezultati kažejo, da se mnogo večji po-
udarek daje investicijam v formalno izobraževanje od šestega leta dalje. Ob
tem se pozablja, da so prav nizka vlaganja v zgodnja leta življenja lahko ra-
zlog za zaostanke v razvoju, ponavljanje in izpad iz rednega šolanja. Ti po-
javi pa spet povišujejo stroške oziroma javno porabo za izobraževanje v po-
znejših letih življenja in onemogočajo investicije v zgodnejši razvoj.
88 J. Van der Gaag, n. d.
89 Bruner,navedenopo:EmilyVargas-Baron,PlanningPoliciesforEarlyChildhooddevelopment:Guide-
linesforAction–TheLife-CycleApproachtoECDPolicyPlanning,MaterialsforGlobalLeadersGroup,2007.
90 John Bennett, Public policy in Early Childhood in Europe, 6 challenges for the coming years
(uvodni referat), EECERA Conference Stavanger (september 2008), 3–6.
