Page 128 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 128
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Raziskave kažejo, da starši pogosteje izostajajo iz službe, če so njihovi
otroci vključeni v neformalne oblike predšolske vzgoje. Starši otrok, ki so
vključeni v formalne oblike (kot npr. privatni, državni, cerkveni vrtci), ču-
tijo njihovo organiziranost kot stabilnost in kakovost, zato jim bolj zaupa-
jo in so na delovnem mestu manj obremenjeni z mislimi na otroka in tako
so tudi bolj učinkoviti.76 Seveda pa je zaposlovanje le en vidik širšega druž-
benega interesa, ki je povezan z vrtcem.
V zadnjih desetih letih je bila predšolska vzgoja deležna več pozornosti s
strani družbe in vlad kot kdajkoli doslej v svoji zgodovini. Ta premik se ni
zgodil le v razvitih državah, ampak tudi v tistih državah, kjer ta dejavnost
ni bila razvita, kot so npr. Brazilija, Filipini, Namibija, Gana. Tako so na-
stajali nacionalni načrti za pospeševanje družbeno organizirane predšolske
vzgoje. V ta prizadevanja so se vključile tudi mednarodne organizacije in
fundacije (npr. UNICEF, Svetovna Banka za razvoj, Azijska banka za ra-
zvoj, OECD, Save the Children, Matra, USAID) pa tudi privatne funda-
cije in neprofitne, nevladne organizacije, ki so s svojo dejavnostjo prispeva-
le k spremembam v družbi (Van Leer Foundation, Mott Foundation, So-
ros Foundation).
K temu preobratu je prispevala predvsem zaveza po uresničevanju Kon-
vencije o otrokovih pravicah ter dejstvo, da so vlade in širša skupnost na or-
ganizirano predšolsko obdobje postopno začele gledati kot na obdobje, ki
lahko močno prispeva k ekonomskemu in nacionalnemu razvoju. Rezul-
tati raziskav so opozarjali na dolgoročne posledice zanemarjanja otrok, ki
povzročajo vseživljenjsko prikrajšanost ter primanjkljaje za družine in šir-
šo skupnost. Ti rezultati so hkrati opozarjali tudi na to, da obstajajo dol-
goročne koristi od vlaganj v organizirano predšolsko vzgojo. Organizirana
predšolska vzgoja je na ta način začela odgovarjati širšim družbenim potre-
bam in željam. Po mnenju Doryana, Gautama in Foega77 je na ta vpraša-
nja potrebno gledati s širše globalne perspektive, zato navajajo štiri podro-
čja, ki so tesno povezana s prizadevanji na področju organizirane predšol-
ske vzgoje in jih v nadaljevanju na kratko opisujemo.
76 Sandra L. Hofferth, Child Care, Maternal Employment and Public Policy, v: Annals of the
American Academy 563, North Carolina 1999.
77 Eduardo A. Doryan, Kul C. Gautam, William H. Foege, The Political change: Commitment
and Cooperation, v: E. Eming Young (ur.), n. d.
Raziskave kažejo, da starši pogosteje izostajajo iz službe, če so njihovi
otroci vključeni v neformalne oblike predšolske vzgoje. Starši otrok, ki so
vključeni v formalne oblike (kot npr. privatni, državni, cerkveni vrtci), ču-
tijo njihovo organiziranost kot stabilnost in kakovost, zato jim bolj zaupa-
jo in so na delovnem mestu manj obremenjeni z mislimi na otroka in tako
so tudi bolj učinkoviti.76 Seveda pa je zaposlovanje le en vidik širšega druž-
benega interesa, ki je povezan z vrtcem.
V zadnjih desetih letih je bila predšolska vzgoja deležna več pozornosti s
strani družbe in vlad kot kdajkoli doslej v svoji zgodovini. Ta premik se ni
zgodil le v razvitih državah, ampak tudi v tistih državah, kjer ta dejavnost
ni bila razvita, kot so npr. Brazilija, Filipini, Namibija, Gana. Tako so na-
stajali nacionalni načrti za pospeševanje družbeno organizirane predšolske
vzgoje. V ta prizadevanja so se vključile tudi mednarodne organizacije in
fundacije (npr. UNICEF, Svetovna Banka za razvoj, Azijska banka za ra-
zvoj, OECD, Save the Children, Matra, USAID) pa tudi privatne funda-
cije in neprofitne, nevladne organizacije, ki so s svojo dejavnostjo prispeva-
le k spremembam v družbi (Van Leer Foundation, Mott Foundation, So-
ros Foundation).
K temu preobratu je prispevala predvsem zaveza po uresničevanju Kon-
vencije o otrokovih pravicah ter dejstvo, da so vlade in širša skupnost na or-
ganizirano predšolsko obdobje postopno začele gledati kot na obdobje, ki
lahko močno prispeva k ekonomskemu in nacionalnemu razvoju. Rezul-
tati raziskav so opozarjali na dolgoročne posledice zanemarjanja otrok, ki
povzročajo vseživljenjsko prikrajšanost ter primanjkljaje za družine in šir-
šo skupnost. Ti rezultati so hkrati opozarjali tudi na to, da obstajajo dol-
goročne koristi od vlaganj v organizirano predšolsko vzgojo. Organizirana
predšolska vzgoja je na ta način začela odgovarjati širšim družbenim potre-
bam in željam. Po mnenju Doryana, Gautama in Foega77 je na ta vpraša-
nja potrebno gledati s širše globalne perspektive, zato navajajo štiri podro-
čja, ki so tesno povezana s prizadevanji na področju organizirane predšol-
ske vzgoje in jih v nadaljevanju na kratko opisujemo.
76 Sandra L. Hofferth, Child Care, Maternal Employment and Public Policy, v: Annals of the
American Academy 563, North Carolina 1999.
77 Eduardo A. Doryan, Kul C. Gautam, William H. Foege, The Political change: Commitment
and Cooperation, v: E. Eming Young (ur.), n. d.
