Page 126 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 126
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
ima eden od staršev kakršnokoli motnjo, ki zmanjšuje njihovo zmožnost
za otrokovo nego in skrb, jih seveda bolj potrebujejo. Druge družine potre-
bujejo predšolske programe, v katere vključujejo otroka občasno ali za kraj-
ši čas, malo družin pa je takšnih, ki jih ne bi potrebovale nikoli.
Ne glede na to, kako pogosto želi družina sodelovati z institucijami
za predšolsko vzgojo, skorajda ni družine, ki za svojega otroka ne bi žele-
la »dobrega vrtca«. Seveda so pričakovanja družin v odnosu do »dobre-
ga vrtca« sila različna in v večini primerov laična. Starši namreč največ-
krat nimajo dovolj informacij o tem, kaj tvori kakovost vrtca ali predšol-
skega programa in kje jo lahko najdejo. Poleg tega pa starši gledajo na vr-
tec ali program z vidika svojih potreb. Kljub temu z zanesljivostjo lahko tr-
dimo, da starši želijo kvalitetne usluge vrtca ali drugih izvajalcev organizi-
rane predšolske vzgoje za svoje otroke. Njihovo kakovost gledajo z vidika
svojega otroka. Vrtec ali program bo za njih kakovosten, če se bodo njihove
predstave, želje in potrebe o tem, kaj njihov otrok in oni potrebujejo, čim-
bolj ujemale s tem, kar se v vrtcu ali v programu v resnici ponuja oziroma
izvaja. Starši seveda želijo tudi uslugo, ki ne bo moteča za njihovo življenje
in ki bo čim bližje njihovim potrebam, možnostim in željam tako prostor-
sko, časovno kot tudi po vsebini in ceni. Na kakovost večina staršev gleda
precej laično in z vidika svojih lastnih potreb in želja.
Omenili smo že, da organizirana predšolska vzgoja ni homogen prostor.
V tem okviru se pojavljajo različni programi, ki jih izvajajo različni izvajal-
ci, čeprav so to v najbolj pogostih primerih specialne, strokovne predšolske
institucije, ki jih v svetu poznajo pod različnimi nazivi, pri nas pa jo ime-
nujemo vrtec. Vendar se tudi znotraj dejavnosti, ki jo opravlja vrtec, poja-
vljajo različni programi, kot so npr. celodnevno varstvo, poldnevni progra-
mi, igralne urice ipd. In končno je potrebno poudariti, da se vrtci med se-
boj razlikujejo tako po programih, ki jih ponujajo, kot tudi po doseženi
kakovosti teh programov. Že samo dejstvo, v kolikšni meri je vrtec sposo-
ben odzivanja na potrebe otrok in njihovih staršev, odraža kakovost vrtca.
Raznolikost programov, ki jih vrtec ponuja, zadovoljuje pravico in potre-
be staršev do izbire.
Znotraj vrtca lahko obstajajo tudi razlike v kakovosti istega programa.
Kakovost je torej lahko različna tako med različnimi programi in različni-
mi vrtci kot tudi med istimi programi v istem vrtcu, torej znotraj enega vrt-
ca, v odvisnosti od konceptualnih izhodišč programa, osebnostnih značil-
nosti in usposobljenosti osebja, ki je v vrtcu, fizičnih pogojev in objektiv-
nih pogojev, v katerih se program izvaja, in podpore, ki jo dobi iz okolja in
od družbe v celoti.
ima eden od staršev kakršnokoli motnjo, ki zmanjšuje njihovo zmožnost
za otrokovo nego in skrb, jih seveda bolj potrebujejo. Druge družine potre-
bujejo predšolske programe, v katere vključujejo otroka občasno ali za kraj-
ši čas, malo družin pa je takšnih, ki jih ne bi potrebovale nikoli.
Ne glede na to, kako pogosto želi družina sodelovati z institucijami
za predšolsko vzgojo, skorajda ni družine, ki za svojega otroka ne bi žele-
la »dobrega vrtca«. Seveda so pričakovanja družin v odnosu do »dobre-
ga vrtca« sila različna in v večini primerov laična. Starši namreč največ-
krat nimajo dovolj informacij o tem, kaj tvori kakovost vrtca ali predšol-
skega programa in kje jo lahko najdejo. Poleg tega pa starši gledajo na vr-
tec ali program z vidika svojih potreb. Kljub temu z zanesljivostjo lahko tr-
dimo, da starši želijo kvalitetne usluge vrtca ali drugih izvajalcev organizi-
rane predšolske vzgoje za svoje otroke. Njihovo kakovost gledajo z vidika
svojega otroka. Vrtec ali program bo za njih kakovosten, če se bodo njihove
predstave, želje in potrebe o tem, kaj njihov otrok in oni potrebujejo, čim-
bolj ujemale s tem, kar se v vrtcu ali v programu v resnici ponuja oziroma
izvaja. Starši seveda želijo tudi uslugo, ki ne bo moteča za njihovo življenje
in ki bo čim bližje njihovim potrebam, možnostim in željam tako prostor-
sko, časovno kot tudi po vsebini in ceni. Na kakovost večina staršev gleda
precej laično in z vidika svojih lastnih potreb in želja.
Omenili smo že, da organizirana predšolska vzgoja ni homogen prostor.
V tem okviru se pojavljajo različni programi, ki jih izvajajo različni izvajal-
ci, čeprav so to v najbolj pogostih primerih specialne, strokovne predšolske
institucije, ki jih v svetu poznajo pod različnimi nazivi, pri nas pa jo ime-
nujemo vrtec. Vendar se tudi znotraj dejavnosti, ki jo opravlja vrtec, poja-
vljajo različni programi, kot so npr. celodnevno varstvo, poldnevni progra-
mi, igralne urice ipd. In končno je potrebno poudariti, da se vrtci med se-
boj razlikujejo tako po programih, ki jih ponujajo, kot tudi po doseženi
kakovosti teh programov. Že samo dejstvo, v kolikšni meri je vrtec sposo-
ben odzivanja na potrebe otrok in njihovih staršev, odraža kakovost vrtca.
Raznolikost programov, ki jih vrtec ponuja, zadovoljuje pravico in potre-
be staršev do izbire.
Znotraj vrtca lahko obstajajo tudi razlike v kakovosti istega programa.
Kakovost je torej lahko različna tako med različnimi programi in različni-
mi vrtci kot tudi med istimi programi v istem vrtcu, torej znotraj enega vrt-
ca, v odvisnosti od konceptualnih izhodišč programa, osebnostnih značil-
nosti in usposobljenosti osebja, ki je v vrtcu, fizičnih pogojev in objektiv-
nih pogojev, v katerih se program izvaja, in podpore, ki jo dobi iz okolja in
od družbe v celoti.
