Page 124 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 124
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
če majhnim otrokom nudimo pozitivne izkušnje, toplino, visoko kvalite-
tno nego, lahko s tem pospešimo njihov razvoj tudi za v bodoče. Če pa se
jim nudi nizka kakovost teh uslug, lahko to pripelje do negativnih učinkov,
ki so lahko tudi trajnejšega značaja, kot sta npr. ugotovila Vandell in Co-
rasaniti v Teksasu.68 Javno dnevno varstvo v ZDA je pogosto nizke kako-
vosti, medtem ko se privatno dnevno varstvo, ki ga financirajo družine ali
neprofitne nevladne organizacije, nagiba k večji kakovosti in ju uporabljajo
starši iz srednjega sloja in tudi tisti z nizkimi prejemki.
Howesova69 je v svoji študiji spremljala 80 otrok: polovica je bila v iz-
jemno kvalitetnih vrtcih, druga polovica pa v centrih dnevnega varstva z
nizko kvalitetnimi programi. Za visoko kvalitetne centre je bilo značilno:
— stabilno organizirana vzgoja in nega otrok, tako da je otrok v interakciji
le z nekaj vzgojitelji v enem dnevu;
— stalnost vzgojiteljev, tako da se otrok srečuje z istimi vzgojitelji skozi dalj-
še časovno obdobje;
— dobro usposobljeno vzgojno osebje, ki je osveščeno o otrokovem razvoju;
— nizko razmerje med otroki in odraslimi v oddelku (v prvem letu 1:3, v
obdobju od 1.–3. leta 1:4, od 4.–6. leta 1:8–12).
Pri vseh otrocih so kontrolirali družinsko ozadje in individualne razli-
ke. Rezultati kažejo, da so bili otroci, ki so bili vključeni v visoko kvalitetne
centre, boljši na edukativnih in socialnih meritvah. Otroci, ki so bili vklju-
čeni v centre z nizko kvalitetnimi programi, pa teh uspehov niso dosegali,
še zlasti velja to za otroke, ki so bili v te centre vključeni pred prvim letom
starosti. Posebej slabo so se ti otroci odrezali pri opravljanju nalog, koncen-
traciji in pri sodelovanju z vrstniki.
Če povzamemo rezultate raziskav na Švedskem in v ZDA, lahko ugoto-
vimo, da prisotnost otrok v organizirani predšolski vzgoji, ki je visoko kva-
litetna, ne škoduje otrokovim možnostim v kasnejšem življenju. Švedske
študije celo opozarjajo, da jim to daje boljše startne možnosti za življenje.
Pri tem nekateri avtorji70 opozarjajo, da ne moremo razumeti vplivov orga-
nizirane predšolske vzgoje na otrokov razvoj, če pri tem ne upoštevamo so-
cialnega in kulturnega konteksta. Zato je za vse sodobne študije71 značil-
68 D. L. Vandell, M. A Corasaniti, n. d.
69 Carollee Howes, Can the Age of Entry into Child Care and the Quality of Child Care Predict
Adjustment in Kindergarten?, Developmental Psychology 26 (1990), 292–303.
70 Harry McGurk, Marlene Caplan, Eilis Hennessy, Peter Moss, Controversy, Theory and Social
Context in Contemporary Day Care Research, Child Psychology Psychiatry 34/1 (1993), 3–23.
71 Edvard C. Melhuish, Eva Lloyd, Susan Martin, Ann Mooney, Type of Child Care at 18
Months – II. Relations with Cognitive and Language Development, Journal of Child Psycholo-
če majhnim otrokom nudimo pozitivne izkušnje, toplino, visoko kvalite-
tno nego, lahko s tem pospešimo njihov razvoj tudi za v bodoče. Če pa se
jim nudi nizka kakovost teh uslug, lahko to pripelje do negativnih učinkov,
ki so lahko tudi trajnejšega značaja, kot sta npr. ugotovila Vandell in Co-
rasaniti v Teksasu.68 Javno dnevno varstvo v ZDA je pogosto nizke kako-
vosti, medtem ko se privatno dnevno varstvo, ki ga financirajo družine ali
neprofitne nevladne organizacije, nagiba k večji kakovosti in ju uporabljajo
starši iz srednjega sloja in tudi tisti z nizkimi prejemki.
Howesova69 je v svoji študiji spremljala 80 otrok: polovica je bila v iz-
jemno kvalitetnih vrtcih, druga polovica pa v centrih dnevnega varstva z
nizko kvalitetnimi programi. Za visoko kvalitetne centre je bilo značilno:
— stabilno organizirana vzgoja in nega otrok, tako da je otrok v interakciji
le z nekaj vzgojitelji v enem dnevu;
— stalnost vzgojiteljev, tako da se otrok srečuje z istimi vzgojitelji skozi dalj-
še časovno obdobje;
— dobro usposobljeno vzgojno osebje, ki je osveščeno o otrokovem razvoju;
— nizko razmerje med otroki in odraslimi v oddelku (v prvem letu 1:3, v
obdobju od 1.–3. leta 1:4, od 4.–6. leta 1:8–12).
Pri vseh otrocih so kontrolirali družinsko ozadje in individualne razli-
ke. Rezultati kažejo, da so bili otroci, ki so bili vključeni v visoko kvalitetne
centre, boljši na edukativnih in socialnih meritvah. Otroci, ki so bili vklju-
čeni v centre z nizko kvalitetnimi programi, pa teh uspehov niso dosegali,
še zlasti velja to za otroke, ki so bili v te centre vključeni pred prvim letom
starosti. Posebej slabo so se ti otroci odrezali pri opravljanju nalog, koncen-
traciji in pri sodelovanju z vrstniki.
Če povzamemo rezultate raziskav na Švedskem in v ZDA, lahko ugoto-
vimo, da prisotnost otrok v organizirani predšolski vzgoji, ki je visoko kva-
litetna, ne škoduje otrokovim možnostim v kasnejšem življenju. Švedske
študije celo opozarjajo, da jim to daje boljše startne možnosti za življenje.
Pri tem nekateri avtorji70 opozarjajo, da ne moremo razumeti vplivov orga-
nizirane predšolske vzgoje na otrokov razvoj, če pri tem ne upoštevamo so-
cialnega in kulturnega konteksta. Zato je za vse sodobne študije71 značil-
68 D. L. Vandell, M. A Corasaniti, n. d.
69 Carollee Howes, Can the Age of Entry into Child Care and the Quality of Child Care Predict
Adjustment in Kindergarten?, Developmental Psychology 26 (1990), 292–303.
70 Harry McGurk, Marlene Caplan, Eilis Hennessy, Peter Moss, Controversy, Theory and Social
Context in Contemporary Day Care Research, Child Psychology Psychiatry 34/1 (1993), 3–23.
71 Edvard C. Melhuish, Eva Lloyd, Susan Martin, Ann Mooney, Type of Child Care at 18
Months – II. Relations with Cognitive and Language Development, Journal of Child Psycholo-
