Page 125 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 125
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji 

no, da so demografski vzorci strogo opisani, kar dokazuje visoko stopnjo
osveščenosti o pomenu upoštevanja socialnega, kulturnega in širšega druž-
benega konteksta pri analiziranju vplivov organizirane predšolske vzgoje.

Raziskave tudi v tem primeru jasno dokazujejo, da ima kvalitetno orga-
nizirana predšolska vzgoja na otrokov razvoj pozitivne učinke, ki so trenu-
tne in dolgoročne narave. Ti in podobni rezultati raziskav so mednarodno
strokovno javnost vse bolj prepričevali, kako pomembno je zagotavljanje
ustreznih kvalitetnih pogojev za življenje majhnih otrok in njihov celostni
razvoj. S tem v zvezi pa je še kako pomembno zagotavljati kvalitetno orga-
nizirano predšolsko vzgojo za kasnejši razvoj posameznika in razvoj druž-
be kot celote.

Kakovost organizirane predšolske vzgoje z vidika staršev

Organizirana predšolska vzgoja se uresničuje v strokovnih institucijah,
ki nudijo otrokom in njihovim družinam celostne usluge za dopolnjevanje
nege in vzgoje, ki jo otroci dobijo v svojih družinah. Organizirana predšol-
ska vzgoja ni in ne more biti nadomestilo za družinsko nego in vzgojo ali
biti tekmec staršem pri vzgoji in negi njihovih otrok. Do neke mere pa vr-
tec lahko predstavlja razširjeno družino, takšno, ki je združljiva in prilago-
jena socialni realnosti modernega sveta.

Potreba po razširjenosti in množičnosti organiziranih programov je od-
visna od demografskih značilnosti družin v vsakem konkretnem okolju.
Družine z zaposlenimi starši, družine z enim roditeljem ali družine, kjer

gy and Psychiatry 31/6 (1990), 861–870; C. Howes, n. d. (1990); Tiffany Field, Quality infant
day-care and grade school behaviour and performance, Child Development 62 (1991), 863–870;
Evelyn Schliecker, Donna R. White, Ellen Jacob, The Role of Day Care Quality in the Predic-
tion of Children’s Vocabulary, Canadian Journal of Behavioral Science 23/1 (1991), 12–24; Su-
san J. Kontos, Child Care Quality, Family Background, and Children’s Development, Washing-
ton D. C. 1991, 249–262; Margaret Stuber, Quality of Center Care and Preschool Cognitive
Outcomes: Differences of Family Income, v: P. A. Adler, P. Adler (ur.), Sociological Studies of
Child Development, vol. 5., Greenwich 1992; John M. Love, Paul Ryer, Bonnie Faddis, Caring
Environments – Program Quality in California’s Public Funded Child Development Programs:
Report on the Legasletively Mandaten 1990–91 Staff/Child Ratio Study, Portsmouth 1992; C.
Howes, Claire E. Hamilton, Child Care for Young Children – Handbook of research on the edu-
cation of young children, New York 1993; C. Howes, D. Philipps, Marcy Whitebook, Thresholds
of quality implications for the social development of children in center based child care, Child
Development 62 (1992), 449–460; Linda L. Hestenes, Susan Kontos, Yvonne Bryan, Children’s
Emotional Expression in Child Care Centers Varying in Quality, Early Childhood Research
Quarterly 8 (1993), 295–307; Loraine Dunn, Proximal and Distal Features of Day Care Quality
and Children, Early Childhood Research Quarterly 8 (1993), 167–192; C. Howes, Ellen Smith,
Ellen Galinsky, The Florida Child Care Quality Improvement Study: Interim report, New York
1995; Cost, quality and child outcomes study team, Cost, Quality and Child Outcomes in Child
Care Centers: Public Report, Denver 1995.
   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130