Page 127 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 127
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
Dokazano pa je, da kvalitetni vrtci lahko pomagajo staršem učiti, moti-
virati in zagovarjati svojega otroka. Trdimo lahko, da se z odpiranjem vrtca
do staršev in njihovih potreb kakovost organizirane predšolske vzgoje zvi-
šuje. In končno starši to tudi želijo. Nekatere raziskave potrjujejo, da star-
ši dajejo največji pomen pri ocenjevanju vrtca interakciji (z vzgojiteljem/
vzgojiteljico), zdravju in varnosti.72
V kvalitetnem vrtcu pride do občutka medsebojne odgovornosti in par-
tnerskega odnosa med starši in vzgojnim osebjem pri vzgoji in negi otrok.
Uspeh intervencijskih programov sloni prav na tej značilnosti,73 saj se pre-
ko staršev lahko zgradi uspešno povezanost s skupnostjo. Tudi trenutno
eden najpopularnejših predšolskih programov Reggio Emilia je po mnenju
strokovnjakov tako uspešen,74 ker ima svoje osnove v kulturni kontinuiteti
in vključevanju skupnosti, ki daje programu (in s tem otrokom in staršem)
smiselnost njihovih izkušenj oziroma dejavnosti v vrtcu. Zato program, ta-
kšen kot je bil v svojih najboljših časih, ni bil uspešno prenosljiv v druga
okolja. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je program že začel doživljati
krizo prav zato, ker je na široko odprl vrata otrokom iz drugih kulturnih
okolij in zgubil status kulturne primernosti za vse otroke.
Kakovost organizirane predšolske vzgoje z vidika širše
skupnosti
Ideja o tem, da je organizirana predšolska vzgoja povezana s širšimi
družbenimi potrebami in interesi, ni nova. Tako so obravnavali vprašanja
organizirane predšolske vzgoje v tesni povezanosti z vprašanji žensk in z za-
poslovanjem v družbi. Po eni strani vrtec omogoča zaposlovanje staršev, po
drugi strani pa lahko kvalitetni vrtci vplivajo tudi na učinkovitost in uspe-
šnost staršev, predvsem mater na delovnem mestu.75 S to idejo pa smo se
srečali že ob prvih poskusih organizirane predšolske vzgoje, ki jih je izpe-
ljal Robert Owen v začetku 19. stoletja, ko je za otroke svojih delavcev or-
ganiziral vrtec.
72 Debby Cryer, Margaret Burchinal, Parents as child care consumers, Early Childhood Quar-
terly 12 (1997), 35–58.
73 Louisa B. Tarullo, Effective Early Childhood Programs: The U.S. head Start Experience, v: M.
E. Eming Young (ur.): From Early Child Development to Human Development, Investing in our
child future, Washington D. C. 2002; Simone Kirpal, Communities can make a Difference: Five
Cases across Continents, v: E. Eming Young (ur.), n. d.
74 Lillian G. Katz, Impressions of Reggio Emilia Preschools, Young Children 45/6 (1990), 11–
12; Rebecca New, Excellent early education: A city in Italy has it, Young Children 45/6 (1990),
4–10.
75 Barbara Wolfe, Child Care Quality: Does It Matter and Dopes It Need to be Improved? Full Re-
port, New York 2001.
Dokazano pa je, da kvalitetni vrtci lahko pomagajo staršem učiti, moti-
virati in zagovarjati svojega otroka. Trdimo lahko, da se z odpiranjem vrtca
do staršev in njihovih potreb kakovost organizirane predšolske vzgoje zvi-
šuje. In končno starši to tudi želijo. Nekatere raziskave potrjujejo, da star-
ši dajejo največji pomen pri ocenjevanju vrtca interakciji (z vzgojiteljem/
vzgojiteljico), zdravju in varnosti.72
V kvalitetnem vrtcu pride do občutka medsebojne odgovornosti in par-
tnerskega odnosa med starši in vzgojnim osebjem pri vzgoji in negi otrok.
Uspeh intervencijskih programov sloni prav na tej značilnosti,73 saj se pre-
ko staršev lahko zgradi uspešno povezanost s skupnostjo. Tudi trenutno
eden najpopularnejših predšolskih programov Reggio Emilia je po mnenju
strokovnjakov tako uspešen,74 ker ima svoje osnove v kulturni kontinuiteti
in vključevanju skupnosti, ki daje programu (in s tem otrokom in staršem)
smiselnost njihovih izkušenj oziroma dejavnosti v vrtcu. Zato program, ta-
kšen kot je bil v svojih najboljših časih, ni bil uspešno prenosljiv v druga
okolja. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je program že začel doživljati
krizo prav zato, ker je na široko odprl vrata otrokom iz drugih kulturnih
okolij in zgubil status kulturne primernosti za vse otroke.
Kakovost organizirane predšolske vzgoje z vidika širše
skupnosti
Ideja o tem, da je organizirana predšolska vzgoja povezana s širšimi
družbenimi potrebami in interesi, ni nova. Tako so obravnavali vprašanja
organizirane predšolske vzgoje v tesni povezanosti z vprašanji žensk in z za-
poslovanjem v družbi. Po eni strani vrtec omogoča zaposlovanje staršev, po
drugi strani pa lahko kvalitetni vrtci vplivajo tudi na učinkovitost in uspe-
šnost staršev, predvsem mater na delovnem mestu.75 S to idejo pa smo se
srečali že ob prvih poskusih organizirane predšolske vzgoje, ki jih je izpe-
ljal Robert Owen v začetku 19. stoletja, ko je za otroke svojih delavcev or-
ganiziral vrtec.
72 Debby Cryer, Margaret Burchinal, Parents as child care consumers, Early Childhood Quar-
terly 12 (1997), 35–58.
73 Louisa B. Tarullo, Effective Early Childhood Programs: The U.S. head Start Experience, v: M.
E. Eming Young (ur.): From Early Child Development to Human Development, Investing in our
child future, Washington D. C. 2002; Simone Kirpal, Communities can make a Difference: Five
Cases across Continents, v: E. Eming Young (ur.), n. d.
74 Lillian G. Katz, Impressions of Reggio Emilia Preschools, Young Children 45/6 (1990), 11–
12; Rebecca New, Excellent early education: A city in Italy has it, Young Children 45/6 (1990),
4–10.
75 Barbara Wolfe, Child Care Quality: Does It Matter and Dopes It Need to be Improved? Full Re-
port, New York 2001.
