Page 130 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 130
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
4. Zmanjševanje revščine
Revščina ima mnogo obrazov; med njimi so lakota, bolezni, pomanjka-
nje možnosti za igro in učenje, nasilje nad otroki in ženami, različne oblike
odvisnosti ipd. Pri tem je ena od značilnosti revščine tudi ta, da se ponavlja
v istem krogu in da je prestop iz tega kroga sila težak.
Po mnenju strokovnjakov pomenijo vlaganja v predšolsko vzgojo naj-
krajšo pot do tega, da se ponavljajoči cikel revščine preseže. V ta namen
pa bi veljalo okrepiti nacionalno in mednarodno politiko, ki bi podpirala
ta prizadevanja. Hkrati s tem pa bo potrebno krepiti vlogo žensk v družbi,
saj raziskave kažejo, da otroci bolje živijo in se z njimi bolje ravna v okoljih,
kjer imajo ženske dostojanstvo, dostop do virov in politično vplivnost.78
Druga dva avtorja79 pa navajata etičnost kot najbolj pomemben razlog
za investicije v razvijanje kvalitetnih programov za predšolske otroke, saj
po njunem mnenju obstajata dva dramatična problema svetovne skupno-
sti, in sicer naraščajoče število otrok, ki živi v revščini brez potrebne nege
in skrbi, ki jo potrebujejo za razvijanje svojih potencialov, ter reprodukci-
ja revščine.
Tako navajata, da samo v Latinski Ameriki več kot štirje od desetih
otrok v starosti pod devet let preživijo na dan z manj kot dvema evroma.
Pri tem je število otrok, ki živi v revščini, od leta 1980 naraslo skoraj za dve
tretjini.80 Otrokom revščine seveda tudi nova doba informacijske tehnolo-
gije ne bo pomagala iz revščine, ampak jih bo potisnila le še navzdol, saj si
ne bodo mogli razviti potrebnih znanj in veščin za sodelovanje v moder-
nem življenju. Revščina povzroča socialne in druge probleme v skupnosti
(nasilje, kriminal, mentalne in druge bolezni ipd.). Glede na vse, kar danes
vemo o predšolski vzgoji, si vsak otrok na zemeljski obli zasluži neko ko-
rist od tega znanja.
Van der Gaag81 pa opozarja na neposredno povezavo med organizirano
predšolsko vzgojo in razvojem človeštva. Poudarja štiri pomembne sestavi-
ne v razvoju človeštva, ki jih lahko mnogo bolje uresničujemo, če organi-
ziramo predšolsko vzgojo. Te štiri sestavine so: edukacija, zdravje, social-
ni kapital in enakost. Z vlaganjem v organizirano predšolsko vzgojo te štiri
sestavine krepimo, z njihovo močjo dosežemo ekonomsko rast, vse skupaj
78 E. A. Doryan, K. C. Gautam, W. H. Foege, n. d.
79 Enrique V. Iglesias and Donna E. Shalala, Narrowing the Gap for Poor Children, v: E. Em-
ing Young (ur.), n. d.
80 E. V. Iglesias, D. E. Shalala, n. d.
81 Jacques van der Gaag, From child development to human development, v: E. Eming Young
(ur.), n. d.
4. Zmanjševanje revščine
Revščina ima mnogo obrazov; med njimi so lakota, bolezni, pomanjka-
nje možnosti za igro in učenje, nasilje nad otroki in ženami, različne oblike
odvisnosti ipd. Pri tem je ena od značilnosti revščine tudi ta, da se ponavlja
v istem krogu in da je prestop iz tega kroga sila težak.
Po mnenju strokovnjakov pomenijo vlaganja v predšolsko vzgojo naj-
krajšo pot do tega, da se ponavljajoči cikel revščine preseže. V ta namen
pa bi veljalo okrepiti nacionalno in mednarodno politiko, ki bi podpirala
ta prizadevanja. Hkrati s tem pa bo potrebno krepiti vlogo žensk v družbi,
saj raziskave kažejo, da otroci bolje živijo in se z njimi bolje ravna v okoljih,
kjer imajo ženske dostojanstvo, dostop do virov in politično vplivnost.78
Druga dva avtorja79 pa navajata etičnost kot najbolj pomemben razlog
za investicije v razvijanje kvalitetnih programov za predšolske otroke, saj
po njunem mnenju obstajata dva dramatična problema svetovne skupno-
sti, in sicer naraščajoče število otrok, ki živi v revščini brez potrebne nege
in skrbi, ki jo potrebujejo za razvijanje svojih potencialov, ter reprodukci-
ja revščine.
Tako navajata, da samo v Latinski Ameriki več kot štirje od desetih
otrok v starosti pod devet let preživijo na dan z manj kot dvema evroma.
Pri tem je število otrok, ki živi v revščini, od leta 1980 naraslo skoraj za dve
tretjini.80 Otrokom revščine seveda tudi nova doba informacijske tehnolo-
gije ne bo pomagala iz revščine, ampak jih bo potisnila le še navzdol, saj si
ne bodo mogli razviti potrebnih znanj in veščin za sodelovanje v moder-
nem življenju. Revščina povzroča socialne in druge probleme v skupnosti
(nasilje, kriminal, mentalne in druge bolezni ipd.). Glede na vse, kar danes
vemo o predšolski vzgoji, si vsak otrok na zemeljski obli zasluži neko ko-
rist od tega znanja.
Van der Gaag81 pa opozarja na neposredno povezavo med organizirano
predšolsko vzgojo in razvojem človeštva. Poudarja štiri pomembne sestavi-
ne v razvoju človeštva, ki jih lahko mnogo bolje uresničujemo, če organi-
ziramo predšolsko vzgojo. Te štiri sestavine so: edukacija, zdravje, social-
ni kapital in enakost. Z vlaganjem v organizirano predšolsko vzgojo te štiri
sestavine krepimo, z njihovo močjo dosežemo ekonomsko rast, vse skupaj
78 E. A. Doryan, K. C. Gautam, W. H. Foege, n. d.
79 Enrique V. Iglesias and Donna E. Shalala, Narrowing the Gap for Poor Children, v: E. Em-
ing Young (ur.), n. d.
80 E. V. Iglesias, D. E. Shalala, n. d.
81 Jacques van der Gaag, From child development to human development, v: E. Eming Young
(ur.), n. d.
