Page 122 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 122
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
obiskujejo centre za dnevno varstvo, več emocionalnih in vedenjskih pro-
blemov, kot pa otroci, ki obiskujejo igralne skupine. Razlog za ta pojav pri-
pisujeta dejstvu, da so v centre za dnevno varstvo vključeni predvsem otro-
ci iz socialno ogroženih družin, ki imajo številne probleme.
Raziskave iz Švedske61 pa nasprotno kažejo, da nudijo izkušnje iz dnev-
nega varstva otrokom boljše možnosti za start v šoli. Andersson je opazoval
otroke iz nižjega in srednjega sloja v Götheburgu od otrokovega prvega dne
v vrtcu pa do trinajstega leta in to na vzorcu, ki je dovolj dobro predstavljal
normalne družine z majhnimi otroki v velikih mestih. Otroke, ki so bili v
dnevnem varstvu, je primerjal z otroki, ki so ostali doma, in sicer tako, da
je meritve ponovil pri osmem letu in pri trinajstih letih. V prvi longitudi-
nalni študiji62 je ugotavljal, ali so različni tipi varstva otrok ter vstopa otro-
ka v izvendružinsko varstvo možni dejavniki otrokovega razvoja. Rezulta-
ti so pokazali, da so imeli otroci, ki so zgodaj (v drugi polovici prvega ži-
vljenjskega leta) vstopili v dnevno varstvo, pomembno višje rezultate na ko-
gnitivnih testih. Hkrati so dobili bolj pozitivne ocene svojih učiteljev na le-
stvici šolske uspešnosti in socialno osebnostnih lastnosti, kot pa njihovi vr-
stniki, ki so vstopili v dnevno varstvo kasneje ali pa so bili ves čas pred vsto-
pom v šolo doma in torej niso imeli izkušenj z varstvom zunaj doma. Pozi-
tivni rezultati, ki so vezani na zgodnji vstop v dnevno varstvo, so v naspro-
tju s tem, kar naj bi pričakovali po analizi ameriških raziskav,63 ki kažejo,
da so otroci, ki vstopijo v dnevno varstvo pred prvim letom starosti in tam
ostanejo za najmanj 25 ur tedensko, bolj ogroženi, ker razvijejo bolj nego-
tove vzorce navezanosti na svoje matere. Andersson pri tem in na osnovi
svojih ugotovitev podaja dve hipotezi in sicer:
— dnevno varstvo, ki se začne po šesem mesecu je bolj blagodejno za otroke
kot tisto, ki se začne prej, ker na ta način to dnevno varstvo ni nadome-
stek za sicer v družbi plačano odsotnost staršev v času prvega leta otro-
kove starosti. Pri tem se starševska odgovornost krepi;
— pojavijo se negativni efekti, če je program slabe kakovosti.
Andersson je v tej študiji na vzorcu na Švedskem ugotovil, da sta starost
vstopa v javno zunajdružinsko varstvo ter tip tega varstva pomembna spre-
menljivka v predvidevanju otrokovega kognitivnega, socialnega in čustve-
nega razvoja. Pri osmem letu so imeli otroci, ki so vstopili v dnevno varstvo
61 B.-E Andersson, n. d. (1989, 1992).
62 B.-E Andersson, n. d. (1989).
63 Jay Belsky, Two waves of day care research: Developmental effects and condition of quality, v:
Ainskie (ur.), The child and day care setting, New York 1984; A. K. Clarke-Stewart, Infant day
care maligned or malignant? American Psychologist 44/2 (1989), 266–273.
obiskujejo centre za dnevno varstvo, več emocionalnih in vedenjskih pro-
blemov, kot pa otroci, ki obiskujejo igralne skupine. Razlog za ta pojav pri-
pisujeta dejstvu, da so v centre za dnevno varstvo vključeni predvsem otro-
ci iz socialno ogroženih družin, ki imajo številne probleme.
Raziskave iz Švedske61 pa nasprotno kažejo, da nudijo izkušnje iz dnev-
nega varstva otrokom boljše možnosti za start v šoli. Andersson je opazoval
otroke iz nižjega in srednjega sloja v Götheburgu od otrokovega prvega dne
v vrtcu pa do trinajstega leta in to na vzorcu, ki je dovolj dobro predstavljal
normalne družine z majhnimi otroki v velikih mestih. Otroke, ki so bili v
dnevnem varstvu, je primerjal z otroki, ki so ostali doma, in sicer tako, da
je meritve ponovil pri osmem letu in pri trinajstih letih. V prvi longitudi-
nalni študiji62 je ugotavljal, ali so različni tipi varstva otrok ter vstopa otro-
ka v izvendružinsko varstvo možni dejavniki otrokovega razvoja. Rezulta-
ti so pokazali, da so imeli otroci, ki so zgodaj (v drugi polovici prvega ži-
vljenjskega leta) vstopili v dnevno varstvo, pomembno višje rezultate na ko-
gnitivnih testih. Hkrati so dobili bolj pozitivne ocene svojih učiteljev na le-
stvici šolske uspešnosti in socialno osebnostnih lastnosti, kot pa njihovi vr-
stniki, ki so vstopili v dnevno varstvo kasneje ali pa so bili ves čas pred vsto-
pom v šolo doma in torej niso imeli izkušenj z varstvom zunaj doma. Pozi-
tivni rezultati, ki so vezani na zgodnji vstop v dnevno varstvo, so v naspro-
tju s tem, kar naj bi pričakovali po analizi ameriških raziskav,63 ki kažejo,
da so otroci, ki vstopijo v dnevno varstvo pred prvim letom starosti in tam
ostanejo za najmanj 25 ur tedensko, bolj ogroženi, ker razvijejo bolj nego-
tove vzorce navezanosti na svoje matere. Andersson pri tem in na osnovi
svojih ugotovitev podaja dve hipotezi in sicer:
— dnevno varstvo, ki se začne po šesem mesecu je bolj blagodejno za otroke
kot tisto, ki se začne prej, ker na ta način to dnevno varstvo ni nadome-
stek za sicer v družbi plačano odsotnost staršev v času prvega leta otro-
kove starosti. Pri tem se starševska odgovornost krepi;
— pojavijo se negativni efekti, če je program slabe kakovosti.
Andersson je v tej študiji na vzorcu na Švedskem ugotovil, da sta starost
vstopa v javno zunajdružinsko varstvo ter tip tega varstva pomembna spre-
menljivka v predvidevanju otrokovega kognitivnega, socialnega in čustve-
nega razvoja. Pri osmem letu so imeli otroci, ki so vstopili v dnevno varstvo
61 B.-E Andersson, n. d. (1989, 1992).
62 B.-E Andersson, n. d. (1989).
63 Jay Belsky, Two waves of day care research: Developmental effects and condition of quality, v:
Ainskie (ur.), The child and day care setting, New York 1984; A. K. Clarke-Stewart, Infant day
care maligned or malignant? American Psychologist 44/2 (1989), 266–273.
