Page 121 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 121
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
li otroke do vstopa v srednjo šolo in niso našli dokazov, da bi dnevno varstvo
dojenčkov in malčkov škodovalo njihovemu emocionalnemu razvoju.
Po drugi strani pa študije v Ameriki opozarjajo, da zgodnje vključevanje
otrok v dnevno varstvo povzroči anksiozno navezanost otrok na mater, emo-
cionalno odvisnost, slabe odnose z vrstniki in agresijo.56 Primerjava rezulta-
tov teh študij kaže, kako pomembno je pri interpretaciji kakovosti upošteva-
ti celoten družbeni kontekst, v katerem se učinki merijo. Raziskavi sta na-
mreč pokazali nasprotujoče si rezultate longitudinalnih študij, ki so jih izva-
jali na Švedskem57 in v Teksasu58 o dolgoročnih učinkih zgodnjega vključe-
vanja otrok v institucije. Medtem ko ameriška študija kaže, da imajo otroci,
ki so bili vključeni v institucijo kot dojenčki, slabše odnose z vrstniki, slabše
delovne navade, se težje disciplinirajo in so emocionalno manj stabilni, ima-
jo slabše rezultate v šolskih znanjih in slabše rezultate na standardiziranih
testih, pa švedska študija kaže nasprotno. Anderssonove študije kažejo, da
otroci, ki so bili zgodaj vključeni v visoko kvalitetne institucije na Švedskem,
bolje uspevajo v šoli in prejemajo bolj pozitivne ocene svojih učiteljev glede
socialnih in emocionalnih sposobnosti kot njihovi vrstniki, ki niso imeli te
izkušnje. Poleg kakovosti institucij (število otrok v skupini, interakcija med
otroki in vzgojnim osebjem, usposobljenost osebja, trajanje programa ipd.)
je na rezultate zanesljivo vplivala še vrsta drugih faktorjev, ki se med obe-
ma okoljema razlikujejo in odsevajo integriranost te dejavnosti v nacionalne
programe skrbi za družino in otroke ter kulturo, kot so npr. položaj otrok v
družbi, kulturna tradicija v skrbi za otroke in njihove pravice ipd.
Posebno pozornost so raziskovalci namenili tudi proučevanju učinkov
vključevanja otrok v institucionalno predšolsko vzgojo po prvem letu sta-
rosti. Osborn in Millbank59 sta primerjali edukativne in socialne učinke
na otrocih, ki so obiskovali celodnevno varstvo, s tistimi, ki so hodili v pol-
dnevno varstvo ali pa sploh niso bili vključeni v institucionalno predšolsko
vzgojo. Ugotavljata, da imajo otroci iz celodnevnega varstva nižje vredno-
sti na matematičnem testu in višjo stopnjo vedenjskih problemov v osnov-
ni šoli. McGuire in Richman60 sta prav tako ugotovila, da imajo otroci, ki
56 Deborah Lowe Vandell, Mary Anne Corasaniti, Variations in Early Child Care: Do They Pre-
dict Subsequent Social, Emotional and Cognitive Differences?, Early Childhood Research Quar-
terly 5 (1990), 55–72.
57 B.-E Andersson, n. d., 857– 866; Effects of day care on cognitive and socio-emotional compe-
tence in thirteen years old Swedish schoolchildren, Child Development 63 (1992), 20–36.
58 D. L. Vandell, M. A Corasaniti, n. d.
59 A. F. Osborn, J. E. Milbank, n. d.
60 Jacqueline Mcguire, Naomi Richman, The prevalence of behaviour problems in three types of
preschool group, Journal of Child Psychology and Psychiatry 27 (1986), 455–472.
li otroke do vstopa v srednjo šolo in niso našli dokazov, da bi dnevno varstvo
dojenčkov in malčkov škodovalo njihovemu emocionalnemu razvoju.
Po drugi strani pa študije v Ameriki opozarjajo, da zgodnje vključevanje
otrok v dnevno varstvo povzroči anksiozno navezanost otrok na mater, emo-
cionalno odvisnost, slabe odnose z vrstniki in agresijo.56 Primerjava rezulta-
tov teh študij kaže, kako pomembno je pri interpretaciji kakovosti upošteva-
ti celoten družbeni kontekst, v katerem se učinki merijo. Raziskavi sta na-
mreč pokazali nasprotujoče si rezultate longitudinalnih študij, ki so jih izva-
jali na Švedskem57 in v Teksasu58 o dolgoročnih učinkih zgodnjega vključe-
vanja otrok v institucije. Medtem ko ameriška študija kaže, da imajo otroci,
ki so bili vključeni v institucijo kot dojenčki, slabše odnose z vrstniki, slabše
delovne navade, se težje disciplinirajo in so emocionalno manj stabilni, ima-
jo slabše rezultate v šolskih znanjih in slabše rezultate na standardiziranih
testih, pa švedska študija kaže nasprotno. Anderssonove študije kažejo, da
otroci, ki so bili zgodaj vključeni v visoko kvalitetne institucije na Švedskem,
bolje uspevajo v šoli in prejemajo bolj pozitivne ocene svojih učiteljev glede
socialnih in emocionalnih sposobnosti kot njihovi vrstniki, ki niso imeli te
izkušnje. Poleg kakovosti institucij (število otrok v skupini, interakcija med
otroki in vzgojnim osebjem, usposobljenost osebja, trajanje programa ipd.)
je na rezultate zanesljivo vplivala še vrsta drugih faktorjev, ki se med obe-
ma okoljema razlikujejo in odsevajo integriranost te dejavnosti v nacionalne
programe skrbi za družino in otroke ter kulturo, kot so npr. položaj otrok v
družbi, kulturna tradicija v skrbi za otroke in njihove pravice ipd.
Posebno pozornost so raziskovalci namenili tudi proučevanju učinkov
vključevanja otrok v institucionalno predšolsko vzgojo po prvem letu sta-
rosti. Osborn in Millbank59 sta primerjali edukativne in socialne učinke
na otrocih, ki so obiskovali celodnevno varstvo, s tistimi, ki so hodili v pol-
dnevno varstvo ali pa sploh niso bili vključeni v institucionalno predšolsko
vzgojo. Ugotavljata, da imajo otroci iz celodnevnega varstva nižje vredno-
sti na matematičnem testu in višjo stopnjo vedenjskih problemov v osnov-
ni šoli. McGuire in Richman60 sta prav tako ugotovila, da imajo otroci, ki
56 Deborah Lowe Vandell, Mary Anne Corasaniti, Variations in Early Child Care: Do They Pre-
dict Subsequent Social, Emotional and Cognitive Differences?, Early Childhood Research Quar-
terly 5 (1990), 55–72.
57 B.-E Andersson, n. d., 857– 866; Effects of day care on cognitive and socio-emotional compe-
tence in thirteen years old Swedish schoolchildren, Child Development 63 (1992), 20–36.
58 D. L. Vandell, M. A Corasaniti, n. d.
59 A. F. Osborn, J. E. Milbank, n. d.
60 Jacqueline Mcguire, Naomi Richman, The prevalence of behaviour problems in three types of
preschool group, Journal of Child Psychology and Psychiatry 27 (1986), 455–472.
