Page 120 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 120
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
pripovedovanje pravljic in nudenje pogojev za igro. Vpliv odraslih na otro-
kovo igro v »nursery programu« pa je večji, prav tako je v tem programu
več igre v večjih skupinah. Rezultati so pokazali, da so bili otroci iz »nurse-
ry programa« uspešnejši v namenski in kompleksni igri. Med dejavnostmi,
ki so jih izbirali sami, so zbirali in izpolnjevali delovne lističe, brali in lista-
li knjige, pogosteje so iskali in vzpostavljali kontakt z vzgojiteljico, bili bolj
vedoželjni, izkazali so večjo vztrajnost in neodvisnost v situacijah, ko so na-
leteli na ovire. Otroci iz programa igralnih skupin pa so več časa zapravili
za klepetanje ali ogledovanje slik v knjigah in pri učitelju iskali le pomoč.
Rezultati študije so pomembni, saj kažejo, da vrsta predšolskih izkušenj
vpliva na to, kako lahko otrok začenja svojo šolsko kariero.
Clarke-Stewartova je v letu 198852 analizirala vse pomembne britanske
raziskave o učinkih predšolskih programov. Njena študija povzema nasle-
dnje:
— večina študij kaže, da je vključevanje otrok v predšolske programe pove-
zana s pozitivnimi koristmi za otroka;
— britanske raziskave ne kažejo koristnih učinkov jasličnih programov;
— opravljenih je bilo premalo študij, ki bi pokazale, katere vrste predšol-
skih programov prinašajo najbolj uspešne učinke.
V longitudinalni študiji Osborna in Millbanka53 pa je bila na približno
8.400 otrocih, rojenih leta 1970, dokazana tesna zveza med vključenostjo v
predšolski program in uspehom pri branju in matematiki ter socialnim vede-
njem otrok pri desetih letih. Rezultati so pokazali, da so imeli otroci, ki so bili
vključeni v edukativno orientirane vrtce, pred vstopom v šolo bolje razvite
kognitivne in socialne funkcije kot tisti, ki so bili do vstopa v šolo doma ali pa
vključeni v predšolske programe, ki so bili usmerjeni predvsem na nego otrok.
Veliko raziskovalnih študij je bilo usmerjenih tudi na proučevanje vplivov
dnevnega varstva na otrokovo emocionalno prilagajanje, posebej še na odnos
do matere.54 Še vedno namreč med strokovnjaki obstaja razkol glede pogle-
dov na to, ali je zgodnji vstop otrok (npr. pred enim letom) v dnevno varstvo
škodljiv za otrokov kasnejši razvoj ali ne. V študiji na Švedskem55 so spremlja-
52 Alison K. Clarke-Stewart, The »effects« of infant day-care reconsidered: Risk for parents, chil-
dren and researchers, Washington 1988, 293–318.
53 Albert F. Osborn, Janet E. Milbank, The effects of early education: A report from the Child
Health and Education Study, Oxford 1987.
54 A. K. Clarke-Stewart, n. d.
55 Bengt-Erik Andersson, Effects of public day care: a longitudinal study, Child Development
(1989), 857–866; Moncrieff Cochran, Lars Gunnarsson, A follow-up study of group day-care
and family based rearing patterns, Journal of Marriage and the Family 47 (1985), 297–309.
pripovedovanje pravljic in nudenje pogojev za igro. Vpliv odraslih na otro-
kovo igro v »nursery programu« pa je večji, prav tako je v tem programu
več igre v večjih skupinah. Rezultati so pokazali, da so bili otroci iz »nurse-
ry programa« uspešnejši v namenski in kompleksni igri. Med dejavnostmi,
ki so jih izbirali sami, so zbirali in izpolnjevali delovne lističe, brali in lista-
li knjige, pogosteje so iskali in vzpostavljali kontakt z vzgojiteljico, bili bolj
vedoželjni, izkazali so večjo vztrajnost in neodvisnost v situacijah, ko so na-
leteli na ovire. Otroci iz programa igralnih skupin pa so več časa zapravili
za klepetanje ali ogledovanje slik v knjigah in pri učitelju iskali le pomoč.
Rezultati študije so pomembni, saj kažejo, da vrsta predšolskih izkušenj
vpliva na to, kako lahko otrok začenja svojo šolsko kariero.
Clarke-Stewartova je v letu 198852 analizirala vse pomembne britanske
raziskave o učinkih predšolskih programov. Njena študija povzema nasle-
dnje:
— večina študij kaže, da je vključevanje otrok v predšolske programe pove-
zana s pozitivnimi koristmi za otroka;
— britanske raziskave ne kažejo koristnih učinkov jasličnih programov;
— opravljenih je bilo premalo študij, ki bi pokazale, katere vrste predšol-
skih programov prinašajo najbolj uspešne učinke.
V longitudinalni študiji Osborna in Millbanka53 pa je bila na približno
8.400 otrocih, rojenih leta 1970, dokazana tesna zveza med vključenostjo v
predšolski program in uspehom pri branju in matematiki ter socialnim vede-
njem otrok pri desetih letih. Rezultati so pokazali, da so imeli otroci, ki so bili
vključeni v edukativno orientirane vrtce, pred vstopom v šolo bolje razvite
kognitivne in socialne funkcije kot tisti, ki so bili do vstopa v šolo doma ali pa
vključeni v predšolske programe, ki so bili usmerjeni predvsem na nego otrok.
Veliko raziskovalnih študij je bilo usmerjenih tudi na proučevanje vplivov
dnevnega varstva na otrokovo emocionalno prilagajanje, posebej še na odnos
do matere.54 Še vedno namreč med strokovnjaki obstaja razkol glede pogle-
dov na to, ali je zgodnji vstop otrok (npr. pred enim letom) v dnevno varstvo
škodljiv za otrokov kasnejši razvoj ali ne. V študiji na Švedskem55 so spremlja-
52 Alison K. Clarke-Stewart, The »effects« of infant day-care reconsidered: Risk for parents, chil-
dren and researchers, Washington 1988, 293–318.
53 Albert F. Osborn, Janet E. Milbank, The effects of early education: A report from the Child
Health and Education Study, Oxford 1987.
54 A. K. Clarke-Stewart, n. d.
55 Bengt-Erik Andersson, Effects of public day care: a longitudinal study, Child Development
(1989), 857–866; Moncrieff Cochran, Lars Gunnarsson, A follow-up study of group day-care
and family based rearing patterns, Journal of Marriage and the Family 47 (1985), 297–309.
