Page 117 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 117
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
Zelo pomemben zaključek, ki ga lahko potegnemo iz tega obdobja, je
spoznanje, da je predvsem kakovost tista, ki določa in daje organizirani
predšolski vzgoji trajne in pozitivne učinke. Rutter47 ob analizi učinkov
predšolskih programov na otrokov razvoj zaključuje: »Dolgotrajni učinki
predšolskih programov v edukativnem smislu niso odvisni toliko od tega,
česa se otrok specifično nauči, ampak vplivajo predvsem na otrokova stali-
šča do učenja, na njegovo samozaupanje in vztrajnost pri doseganju ciljev«.
Za drugi val raziskav je značilno, da skušajo naravo organizirane pred-
šolske vzgoje in njenega učinka na otroke opredeliti z različnih perspektiv
in da bolj diferencirano in analitično pristopajo k njenemu raziskovanju.
Že konec osemdesetih let so nekateri strokovnjaki napovedovali nov val
raziskav na področju organizirane predšolske vzgoje.48 V tem valu posta-
ja prav ocenjevanje kakovosti znotraj posamezne vrste organizirane pred-
šolske vzgoje posebej zanimivo vprašanje,49 ki ga skušajo osvetliti z vidika
širšega konteksta. Velik napredek je bil storjen tudi v prepoznavanju zna-
čilnosti oziroma kazalcev okolja v organizirani predšolski vzgoji, ki nudi-
jo skrbno in kakovostno okolje za majhnega otroka. Napredek pa je nastal
tudi na nivoju raziskovanja kompleksnosti odnosov med vrtcem in domom
oziroma širšim družbenim kontekstom.
V nadaljevanju najprej prikazujemo pregled raziskav, v katerih so doka-
zovali, kakšen je vpliv višje kakovosti organizirane predšolske vzgoje na
otroke in njihov razvoj. V preglednici 3 prikazujemo področje vpliva in
študijo oziroma vir, ki je takšen vpliv dokazal.
Področje vpliva Vir (raziskava)
Višji nivo interakcije z vrstniki
Boljši socialni razvoj Field, 1980
Pozitivnejša čustva
Boljše socialne spretnosti McCartney, 1984; Phillips, McCartney,
Scarr, 1987
Višja stopnja zahtevnosti igre z vrstniki
Howes, 1990
Cost, Quality and Child Outcomes Study
Team, 1995
Dunn, 1993; File, Kontos, 1993; Howes,
Smith, Galinsky, 1995
47 Michael Rutter, Family and school influence on behavioural development, Journal of Child
Psychology 26, (1985), 349–368, 683–704.
48 Alison K. Clarke-Stewart , The »effects« of infant day-care reconsidered: Risk for parents, chil-
dren and researchers, Washington 1988, 293–318.
49 Harry McGurk, Marlene Caplan, Eilis Hennessy, Peter Moss, Controversy, Theory and Social
Context in Contemporary Day Care Research, London 1993, 3–23.
Zelo pomemben zaključek, ki ga lahko potegnemo iz tega obdobja, je
spoznanje, da je predvsem kakovost tista, ki določa in daje organizirani
predšolski vzgoji trajne in pozitivne učinke. Rutter47 ob analizi učinkov
predšolskih programov na otrokov razvoj zaključuje: »Dolgotrajni učinki
predšolskih programov v edukativnem smislu niso odvisni toliko od tega,
česa se otrok specifično nauči, ampak vplivajo predvsem na otrokova stali-
šča do učenja, na njegovo samozaupanje in vztrajnost pri doseganju ciljev«.
Za drugi val raziskav je značilno, da skušajo naravo organizirane pred-
šolske vzgoje in njenega učinka na otroke opredeliti z različnih perspektiv
in da bolj diferencirano in analitično pristopajo k njenemu raziskovanju.
Že konec osemdesetih let so nekateri strokovnjaki napovedovali nov val
raziskav na področju organizirane predšolske vzgoje.48 V tem valu posta-
ja prav ocenjevanje kakovosti znotraj posamezne vrste organizirane pred-
šolske vzgoje posebej zanimivo vprašanje,49 ki ga skušajo osvetliti z vidika
širšega konteksta. Velik napredek je bil storjen tudi v prepoznavanju zna-
čilnosti oziroma kazalcev okolja v organizirani predšolski vzgoji, ki nudi-
jo skrbno in kakovostno okolje za majhnega otroka. Napredek pa je nastal
tudi na nivoju raziskovanja kompleksnosti odnosov med vrtcem in domom
oziroma širšim družbenim kontekstom.
V nadaljevanju najprej prikazujemo pregled raziskav, v katerih so doka-
zovali, kakšen je vpliv višje kakovosti organizirane predšolske vzgoje na
otroke in njihov razvoj. V preglednici 3 prikazujemo področje vpliva in
študijo oziroma vir, ki je takšen vpliv dokazal.
Področje vpliva Vir (raziskava)
Višji nivo interakcije z vrstniki
Boljši socialni razvoj Field, 1980
Pozitivnejša čustva
Boljše socialne spretnosti McCartney, 1984; Phillips, McCartney,
Scarr, 1987
Višja stopnja zahtevnosti igre z vrstniki
Howes, 1990
Cost, Quality and Child Outcomes Study
Team, 1995
Dunn, 1993; File, Kontos, 1993; Howes,
Smith, Galinsky, 1995
47 Michael Rutter, Family and school influence on behavioural development, Journal of Child
Psychology 26, (1985), 349–368, 683–704.
48 Alison K. Clarke-Stewart , The »effects« of infant day-care reconsidered: Risk for parents, chil-
dren and researchers, Washington 1988, 293–318.
49 Harry McGurk, Marlene Caplan, Eilis Hennessy, Peter Moss, Controversy, Theory and Social
Context in Contemporary Day Care Research, London 1993, 3–23.
