Page 116 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 116
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
ši uspeh v šoli in večjo stopnjo udeležbe v asocialnem vedenju, kot jo ima-
jo otroci iz ostalih programov. Torej dvig IQ na začetku šolanja še ne po-
meni, da bo imel otrok boljši uspeh v šoli. Samo otroci, ki so bili deležni
aktivnega učenja v programih pred šolo, imajo koristi od predšolskega iz-
obraževanja, ki se kaže v bolj socialnem obnašanju ter v večji samozavesti
v adolescenci.
Če skušamo povzeti dogajanja na področju raziskovanja organizirane
predšolske vzgoje od šestdesetih let prejšnjega stoletja do sredine osemde-
setih let, lahko zaključimo, da je bilo opravljeno precejšnje število bolj psi-
hološko usmerjenih raziskav o razvoju otrok, ki so bili vključeni (običaj-
no zaradi zaposlitve staršev) v kakršnokoli obliko organizirane predšolske
vzgoje izven družine. Večina raziskav je preverjala, ali takšne izkušnje ško-
dujejo otrokovemu kognitivnemu razvoju ali ne. Zato so primerjali rezul-
tate otrok, ki so bili v organizirani predšolski vzgoji, in tistih, ki niso bili
vključeni vanjo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bila večina teh raziskav
opravljena v okviru Head Start programov, v katere so bili vključeni otroci
zelo revnega dela prebivalcev.
Nekako do sredine osemdesetih let so te študije že odražale neko konsi-
stentnost v prikazu učinkov organizirane predšolske vzgoje na otrokov psi-
hični razvoj. Pri tem so ugotovili, da je v primerih, ko je organizirana pred-
šolska vzgoja dobre kakovosti, zelo malo dokazov o tem, da bi škodovala
otrokovemu kognitivnemu, socialnemu ali emocionalnemu razvoju. Zane-
sljivo je bilo mogoče to trditi za otroke, ki so vstopali v organizirano pred-
šolsko vzgojo po tretjem letu starosti, verjetno pa tudi za mlajše otroke, po-
sebej v okoljih, kjer tej dejavnosti namenjajo veliko pozornosti.
Ugotovimo lahko relativno enotnost v pomanjkanju dokazov o negativ-
nih učinkih, ki bi bili značilni za organizirano predšolsko vzgojo, hkrati pa
lahko ugotovimo tudi, da omenjene raziskave niso bile izpeljane na slučaj-
nih vzorcih. Uporabljale so majhne numeruse, opravljenih je bilo malo lon-
gitudinalnih študij,45 ki pa vse kažejo, da visoka kakovost predšolske vzgo-
je ne vodi k škodljivim posledicam,46 ali pa da ima pozitivne posledice, kot
smo že omenili. Še vedno pa je večina študij pojmovala organizirano pred-
šolsko vzgojo kot homogeno polje raziskovanja kljub njegovi raznolikosti
v pojavnih oblikah.
45 J. Rubenstein, The effects of maternal employment on young children, Applied Developmental
Psychology 2 (1985), 99–120; Alison K. Clarke-Stewart, The »effects« of infant day-care recon-
sidered: Risk for parents, children and researchers, Early Childhood Quaterly 3, (1988), 293–318.
46 Elies Hennessy, Edvard C. Melhuish, Early day care and the development of school-age chil-
dren: A review, Journal of Reproductive and Infant Psychology 9 (1991), 17–136.
ši uspeh v šoli in večjo stopnjo udeležbe v asocialnem vedenju, kot jo ima-
jo otroci iz ostalih programov. Torej dvig IQ na začetku šolanja še ne po-
meni, da bo imel otrok boljši uspeh v šoli. Samo otroci, ki so bili deležni
aktivnega učenja v programih pred šolo, imajo koristi od predšolskega iz-
obraževanja, ki se kaže v bolj socialnem obnašanju ter v večji samozavesti
v adolescenci.
Če skušamo povzeti dogajanja na področju raziskovanja organizirane
predšolske vzgoje od šestdesetih let prejšnjega stoletja do sredine osemde-
setih let, lahko zaključimo, da je bilo opravljeno precejšnje število bolj psi-
hološko usmerjenih raziskav o razvoju otrok, ki so bili vključeni (običaj-
no zaradi zaposlitve staršev) v kakršnokoli obliko organizirane predšolske
vzgoje izven družine. Večina raziskav je preverjala, ali takšne izkušnje ško-
dujejo otrokovemu kognitivnemu razvoju ali ne. Zato so primerjali rezul-
tate otrok, ki so bili v organizirani predšolski vzgoji, in tistih, ki niso bili
vključeni vanjo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bila večina teh raziskav
opravljena v okviru Head Start programov, v katere so bili vključeni otroci
zelo revnega dela prebivalcev.
Nekako do sredine osemdesetih let so te študije že odražale neko konsi-
stentnost v prikazu učinkov organizirane predšolske vzgoje na otrokov psi-
hični razvoj. Pri tem so ugotovili, da je v primerih, ko je organizirana pred-
šolska vzgoja dobre kakovosti, zelo malo dokazov o tem, da bi škodovala
otrokovemu kognitivnemu, socialnemu ali emocionalnemu razvoju. Zane-
sljivo je bilo mogoče to trditi za otroke, ki so vstopali v organizirano pred-
šolsko vzgojo po tretjem letu starosti, verjetno pa tudi za mlajše otroke, po-
sebej v okoljih, kjer tej dejavnosti namenjajo veliko pozornosti.
Ugotovimo lahko relativno enotnost v pomanjkanju dokazov o negativ-
nih učinkih, ki bi bili značilni za organizirano predšolsko vzgojo, hkrati pa
lahko ugotovimo tudi, da omenjene raziskave niso bile izpeljane na slučaj-
nih vzorcih. Uporabljale so majhne numeruse, opravljenih je bilo malo lon-
gitudinalnih študij,45 ki pa vse kažejo, da visoka kakovost predšolske vzgo-
je ne vodi k škodljivim posledicam,46 ali pa da ima pozitivne posledice, kot
smo že omenili. Še vedno pa je večina študij pojmovala organizirano pred-
šolsko vzgojo kot homogeno polje raziskovanja kljub njegovi raznolikosti
v pojavnih oblikah.
45 J. Rubenstein, The effects of maternal employment on young children, Applied Developmental
Psychology 2 (1985), 99–120; Alison K. Clarke-Stewart, The »effects« of infant day-care recon-
sidered: Risk for parents, children and researchers, Early Childhood Quaterly 3, (1988), 293–318.
46 Elies Hennessy, Edvard C. Melhuish, Early day care and the development of school-age chil-
dren: A review, Journal of Reproductive and Infant Psychology 9 (1991), 17–136.
