Page 114 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 114
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Otroke so razdelili v tri različne primerjalne skupine z vidika predšolske-
ga okolja:
— na otroke, ki so bili vključeni v Head Start program;
— na otroke, ki so bili vključeni v kak drug predšolski program;
— na otroke, ki niso bili vključeni v noben predšolski program.
Ob vstopu v šolo so na meritvah ugotovili velike razlike med temi sku-
pinami. Otroci, ki so obiskovali program Head Start, so bili pri skoraj vseh
meritvah najslabši. Ko pa so nato poskrbeli za izenačitev podvzorcev oziro-
ma vseh treh skupin, se je pokazalo, da so otroci, ki so bili vključeni v pro-
grame Head Start, kazali velike pridobitve. Ugotovili so prirastek v merje-
nju socialnih in kognitivnih funkcij v primerjavi z otroki iz drugih dveh
skupin. Raziskava je torej opozorila na učinkovitost Head Start programa
v tem, da je ta pomagal otrokom iz ogroženih okolij ujeti korak z drugi-
mi. Manjšo učinkovitost pa lahko pripisujemo tudi dejstvu, da je bil nivo
prikrajšanosti otrok pred vključitvijo v te programe izjemno visok. Študija
je tudi pokazala, da so največji napredek naredili otroci Afroameričanov .
Veliko študij, ki so evalvirale kompenzacijske programe, je dokazalo, da
je predšolska intervencija zlasti učinkovita za večino ekonomsko ogrože-
nih otrok.40 Poleg tega, da so pri tem merili in se orientirali na jezik in
splošno inteligenco, so merili tudi druge dimenzije, kot so npr. razvrščanje,
motorične spretnosti, splošno socialno in kognitivno funkcioniranje. Prav
tako so dokazali, da so ti učinki boljši, če so v program intenzivno vklju-
čevali matere.
Izrazit premik v evalvaciji učinkov institucionalne predšolske vzgoje pa
predstavljajo rezultati raziskovanja učinkov visoko kvalitetnih predšol-
skih edukativnih programov v ZDA, ki so potekali po zelo strogih meto-
doloških kriterijih (velikost vzorca večja od 100 otrok, normalizirani te-
sti sposobnosti, kontrolna in primerjalna skupina, spremljanje otrok pred
vstopom v šolo). V študiji je bilo analiziranih enajst programov. Rezulta-
ti teh študij kažejo, da je vključevanje otrok v dobre, kognitivno orienti-
rane programe povezano z njihovo kasnejšo šolsko uspešnostjo. Ti otroci
so bili manj pogosto potrebni posebne pomoči v teku šolanja in niso zao-
stajali. Pomembno pa je, da so z longitudinalnimi študijami tudi ugotovi-
li, da imajo ti otroci pri devetnajstih letih starosti višje težnje glede zapo-
slovanja.41
40 E. F. Zigler, Formal Schooling for four-years-old? American Psychologist 42/3 (1987), 254–260.
41 Irving Lazar, Richard Darlington, The lasting effects of early education: A report from the
Consortium for Longitudinal Studies, Journal of the Society for Research in Child Development
Otroke so razdelili v tri različne primerjalne skupine z vidika predšolske-
ga okolja:
— na otroke, ki so bili vključeni v Head Start program;
— na otroke, ki so bili vključeni v kak drug predšolski program;
— na otroke, ki niso bili vključeni v noben predšolski program.
Ob vstopu v šolo so na meritvah ugotovili velike razlike med temi sku-
pinami. Otroci, ki so obiskovali program Head Start, so bili pri skoraj vseh
meritvah najslabši. Ko pa so nato poskrbeli za izenačitev podvzorcev oziro-
ma vseh treh skupin, se je pokazalo, da so otroci, ki so bili vključeni v pro-
grame Head Start, kazali velike pridobitve. Ugotovili so prirastek v merje-
nju socialnih in kognitivnih funkcij v primerjavi z otroki iz drugih dveh
skupin. Raziskava je torej opozorila na učinkovitost Head Start programa
v tem, da je ta pomagal otrokom iz ogroženih okolij ujeti korak z drugi-
mi. Manjšo učinkovitost pa lahko pripisujemo tudi dejstvu, da je bil nivo
prikrajšanosti otrok pred vključitvijo v te programe izjemno visok. Študija
je tudi pokazala, da so največji napredek naredili otroci Afroameričanov .
Veliko študij, ki so evalvirale kompenzacijske programe, je dokazalo, da
je predšolska intervencija zlasti učinkovita za večino ekonomsko ogrože-
nih otrok.40 Poleg tega, da so pri tem merili in se orientirali na jezik in
splošno inteligenco, so merili tudi druge dimenzije, kot so npr. razvrščanje,
motorične spretnosti, splošno socialno in kognitivno funkcioniranje. Prav
tako so dokazali, da so ti učinki boljši, če so v program intenzivno vklju-
čevali matere.
Izrazit premik v evalvaciji učinkov institucionalne predšolske vzgoje pa
predstavljajo rezultati raziskovanja učinkov visoko kvalitetnih predšol-
skih edukativnih programov v ZDA, ki so potekali po zelo strogih meto-
doloških kriterijih (velikost vzorca večja od 100 otrok, normalizirani te-
sti sposobnosti, kontrolna in primerjalna skupina, spremljanje otrok pred
vstopom v šolo). V študiji je bilo analiziranih enajst programov. Rezulta-
ti teh študij kažejo, da je vključevanje otrok v dobre, kognitivno orienti-
rane programe povezano z njihovo kasnejšo šolsko uspešnostjo. Ti otroci
so bili manj pogosto potrebni posebne pomoči v teku šolanja in niso zao-
stajali. Pomembno pa je, da so z longitudinalnimi študijami tudi ugotovi-
li, da imajo ti otroci pri devetnajstih letih starosti višje težnje glede zapo-
slovanja.41
40 E. F. Zigler, Formal Schooling for four-years-old? American Psychologist 42/3 (1987), 254–260.
41 Irving Lazar, Richard Darlington, The lasting effects of early education: A report from the
Consortium for Longitudinal Studies, Journal of the Society for Research in Child Development
