Page 113 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 113
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
meta analize vključila rezultate 210 študij, ki so evalvirale učinke progra-
ma Head Start. McKey in njegovi sodelavci pri tem poudarjajo, da so bile
študije opravljene na zelo različen način in da je tudi njihova strogost v me-
todološkem smislu zelo različna, tako da je bilo težko, če že ne skoraj ne-
mogoče, pri nekaterih vprašanjih priti do zaključkov. To so zlasti vpraša-
nja, ki zadevajo sodelovanje in vključevanje staršev v program. Veliko štu-
dij ni kontroliralo vhodnih razlik v sposobnostih otrok, kontrolne skupi-
ne niso bile primerljive ipd.
Rezultati te sinteze kažejo, da imajo Head Start programi neposredne
učinke na otrokove kognitivne sposobnosti, žal pa se te kognitivne predno-
sti ne obdržijo dlje kot do drugega leta šolanja. Prav tako lahko iz rezulta-
tov študije ugotovimo, da imajo programi Head Start takojšnje pozitivne
učinke na otrokovo samooceno, šolski uspeh, motivacijo in socialno obna-
šanje. Toda tudi v tem primeru se prednosti, ki so prisotne v začetku, nagi-
bajo k upadanju in izginjanju ob koncu tretjega leta šolanja.
Pri tem velja poudariti, da je veliko raziskovalcev tudi ugotovilo, da so
bili v Head Start programe vključeni zlasti otroci iz resno socialno ogrože-
nih družin,37 kar je nedvomno vplivalo na dosežene rezultate. Lee, Brooks-
Gunn in Schnur ugotavljajo,38 da so bili v Head Start programe v resnici
vključeni le otroci iz izrazito revnih in zaostalih okolij, zato so primerjave s
tistimi, ki niso bili vključeni v Head Start programe, neupravičene. Avtor-
ji zato menijo, da se vse razprave, povezane z rezultati, lahko omejijo le na
primerjavo revnih otrok, ki so obiskovali programe Head Start, in revnih
otrok, ki jih niso obiskovali. Prav tako opozarjajo, da dotlej niso primerja-
li revnih otrok, ki so obiskovali programe Head Start in revnih otrok, ki so
bili vključeni v kak drug predšolski program. Raziskovalci so tudi mnenja,
da bi zanesljivo vsak temeljitejši intervencijski program povzročil določene
pozitivne rezultate pri otrocih.
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so potekale tudi manjše kon-
trolne študije učinkov Head Start programa, ki pa so bile metodološko iz-
jemno strogo zastavljene. Tako je Lee s sodelavci39 v svoji raziskavi primer-
jal rezultate 969 otrok iz socialno ogroženih okolij na pred in post-testih.
port of the Head Start Evaluation, Synthesis and Utilisation Project. The Head Start Bureau, Ad-
ministration for Children, Youth and Families, Washington D. C. 1985.
37 Victoria Seitz, Laurie H. Rosenbaum, Nancy H. Apfel, Effects of family support intervention:
A ten-year follow up, Child Development 56 (1985), 376–391.
38 Valerie Lee, Jeanne Brooks-Gunn, Elizabeth Schnur, Does head Start Work? A one year fol-
low-up comparison of disadvantaged children attending Head Start, no Preschool and other
Preschool Programs, Developmental Psychology 24/2 (1988), 210–222.
39 V. Lee, J. Brooks-Gunn, E. Schnur, n. d.
meta analize vključila rezultate 210 študij, ki so evalvirale učinke progra-
ma Head Start. McKey in njegovi sodelavci pri tem poudarjajo, da so bile
študije opravljene na zelo različen način in da je tudi njihova strogost v me-
todološkem smislu zelo različna, tako da je bilo težko, če že ne skoraj ne-
mogoče, pri nekaterih vprašanjih priti do zaključkov. To so zlasti vpraša-
nja, ki zadevajo sodelovanje in vključevanje staršev v program. Veliko štu-
dij ni kontroliralo vhodnih razlik v sposobnostih otrok, kontrolne skupi-
ne niso bile primerljive ipd.
Rezultati te sinteze kažejo, da imajo Head Start programi neposredne
učinke na otrokove kognitivne sposobnosti, žal pa se te kognitivne predno-
sti ne obdržijo dlje kot do drugega leta šolanja. Prav tako lahko iz rezulta-
tov študije ugotovimo, da imajo programi Head Start takojšnje pozitivne
učinke na otrokovo samooceno, šolski uspeh, motivacijo in socialno obna-
šanje. Toda tudi v tem primeru se prednosti, ki so prisotne v začetku, nagi-
bajo k upadanju in izginjanju ob koncu tretjega leta šolanja.
Pri tem velja poudariti, da je veliko raziskovalcev tudi ugotovilo, da so
bili v Head Start programe vključeni zlasti otroci iz resno socialno ogrože-
nih družin,37 kar je nedvomno vplivalo na dosežene rezultate. Lee, Brooks-
Gunn in Schnur ugotavljajo,38 da so bili v Head Start programe v resnici
vključeni le otroci iz izrazito revnih in zaostalih okolij, zato so primerjave s
tistimi, ki niso bili vključeni v Head Start programe, neupravičene. Avtor-
ji zato menijo, da se vse razprave, povezane z rezultati, lahko omejijo le na
primerjavo revnih otrok, ki so obiskovali programe Head Start, in revnih
otrok, ki jih niso obiskovali. Prav tako opozarjajo, da dotlej niso primerja-
li revnih otrok, ki so obiskovali programe Head Start in revnih otrok, ki so
bili vključeni v kak drug predšolski program. Raziskovalci so tudi mnenja,
da bi zanesljivo vsak temeljitejši intervencijski program povzročil določene
pozitivne rezultate pri otrocih.
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so potekale tudi manjše kon-
trolne študije učinkov Head Start programa, ki pa so bile metodološko iz-
jemno strogo zastavljene. Tako je Lee s sodelavci39 v svoji raziskavi primer-
jal rezultate 969 otrok iz socialno ogroženih okolij na pred in post-testih.
port of the Head Start Evaluation, Synthesis and Utilisation Project. The Head Start Bureau, Ad-
ministration for Children, Youth and Families, Washington D. C. 1985.
37 Victoria Seitz, Laurie H. Rosenbaum, Nancy H. Apfel, Effects of family support intervention:
A ten-year follow up, Child Development 56 (1985), 376–391.
38 Valerie Lee, Jeanne Brooks-Gunn, Elizabeth Schnur, Does head Start Work? A one year fol-
low-up comparison of disadvantaged children attending Head Start, no Preschool and other
Preschool Programs, Developmental Psychology 24/2 (1988), 210–222.
39 V. Lee, J. Brooks-Gunn, E. Schnur, n. d.
