Page 112 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 112
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
ru31 prepričale, da dobri predšolski programi ne kažejo negativnih vplivov
in da otroci iz nižjih socialnih in kulturnih slojev celo pospešijo kognitiv-
ni razvoj, če so vanje vključeni.32
Študije o učinkih Head Start programov
Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je nastal ameriški projekt Head
Start. Projekt, ki je potekal pod okriljem tedanjega predsednika Lyndona
Johnsona, je predstavljal »vojno napoved proti revščini, ki se ciklično po-
navlja znotraj enih in istih struktur«.33 V projektu so predpostavljali, da
bi v dveh desetletjih ta ciklus revščine prelomili tako, da bi dvignili social-
no in edukativno kompetenco revnih otrok.34 Pri načrtovanju programa je
bilo eno glavnih vprašanj, kako pomagati revnim otrokom priti do startne
linije (za vstop v šolo), ki bo potekala vštric z drugimi otroki.
Raziskovalci so že na začetku projekta močno dvomili v pričakovanja o
»izobraževalnem čudežu«, ki bi naj izkoreninil učinke revščine v enem sa-
mem letu pred vstopom v šolo. Preprosta evalvacija teh prizadevanj je teme-
ljila na metodologiji, ki je bila zelo enostavna in se je usmerjala predvsem na
merjenje in primerjanje rezultatov na testih inteligentnosti pri otrocih, ki
so bili deležni teh programov, in pri otrocih, ki tega niso bili deležni. Re-
zultati začetnih evalvacij so bili sila neugodni.35 Osnovni razlog za to pa
lahko iščemo tudi v dejstvu, da so se usmerile na merjenje inteligentno-
sti kot glavnega in najpomembnejšega »proizvoda«. Poleg tega so v teh
evalvacijah ugotovili, da začetne prednosti v vrednostih IQ kmalu izginejo,
tako da se otroci, ki so bili vključeni v Head Start program, po ugotovlje-
nih lastnostih niso razlikovali od otrok, ki so bili v kontrolnih skupinah.
Mnogo bolj metodološko zahtevne pa so bile sodobne meta analize pro-
gramov Head Start. Leta 1985 je bila objavljena sinteza raziskovalnih iz-
sledkov o učinkih programov Head Start.36 Sinteza je s pomočjo enostavne
31 Ludvik Horvat, Vpliv sistematične predšolske vzgoje na otrokov intelektualni razvoj s
psihometričnega in kvalitativno analitičnega aspekta (doktorska disertacija), Ljubljana 1983.
32 Ellen Gray, Child Care and family functioning: A review, Journal of Child Care 1 (1983), 15–
16; Judy Rubenstein, The effects of maternal employment on young children, Applied Develop-
mental Psychology 2 (1985), 99–120.
33 Navedeno po: B. Spodek, P. C. Brown, Curriculum Alternatives in Early Childhood Educa-
tion: A Historical Perspective, New York 1993.
34 Edward F. Zigler, Susan Muenchow, How to influence social policy affecting children and
families, American Psychologist 39 (1984), 415–420.
35 Marshall Smith, Joan S. Bissell, The impact of Head Start: The Westinghouse – Ohio Head
Start evaluation, Harvard Educational Review 40 (1970), 51–104.
36 Ruth Hubbell Mckey, Larry Condelli, Harriet Ganson, Bruce Barrett, William McConkey,
Margaret C. Plantz, The Impact of Head Start on Children, Families and Communities. Final Re-
ru31 prepričale, da dobri predšolski programi ne kažejo negativnih vplivov
in da otroci iz nižjih socialnih in kulturnih slojev celo pospešijo kognitiv-
ni razvoj, če so vanje vključeni.32
Študije o učinkih Head Start programov
Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je nastal ameriški projekt Head
Start. Projekt, ki je potekal pod okriljem tedanjega predsednika Lyndona
Johnsona, je predstavljal »vojno napoved proti revščini, ki se ciklično po-
navlja znotraj enih in istih struktur«.33 V projektu so predpostavljali, da
bi v dveh desetletjih ta ciklus revščine prelomili tako, da bi dvignili social-
no in edukativno kompetenco revnih otrok.34 Pri načrtovanju programa je
bilo eno glavnih vprašanj, kako pomagati revnim otrokom priti do startne
linije (za vstop v šolo), ki bo potekala vštric z drugimi otroki.
Raziskovalci so že na začetku projekta močno dvomili v pričakovanja o
»izobraževalnem čudežu«, ki bi naj izkoreninil učinke revščine v enem sa-
mem letu pred vstopom v šolo. Preprosta evalvacija teh prizadevanj je teme-
ljila na metodologiji, ki je bila zelo enostavna in se je usmerjala predvsem na
merjenje in primerjanje rezultatov na testih inteligentnosti pri otrocih, ki
so bili deležni teh programov, in pri otrocih, ki tega niso bili deležni. Re-
zultati začetnih evalvacij so bili sila neugodni.35 Osnovni razlog za to pa
lahko iščemo tudi v dejstvu, da so se usmerile na merjenje inteligentno-
sti kot glavnega in najpomembnejšega »proizvoda«. Poleg tega so v teh
evalvacijah ugotovili, da začetne prednosti v vrednostih IQ kmalu izginejo,
tako da se otroci, ki so bili vključeni v Head Start program, po ugotovlje-
nih lastnostih niso razlikovali od otrok, ki so bili v kontrolnih skupinah.
Mnogo bolj metodološko zahtevne pa so bile sodobne meta analize pro-
gramov Head Start. Leta 1985 je bila objavljena sinteza raziskovalnih iz-
sledkov o učinkih programov Head Start.36 Sinteza je s pomočjo enostavne
31 Ludvik Horvat, Vpliv sistematične predšolske vzgoje na otrokov intelektualni razvoj s
psihometričnega in kvalitativno analitičnega aspekta (doktorska disertacija), Ljubljana 1983.
32 Ellen Gray, Child Care and family functioning: A review, Journal of Child Care 1 (1983), 15–
16; Judy Rubenstein, The effects of maternal employment on young children, Applied Develop-
mental Psychology 2 (1985), 99–120.
33 Navedeno po: B. Spodek, P. C. Brown, Curriculum Alternatives in Early Childhood Educa-
tion: A Historical Perspective, New York 1993.
34 Edward F. Zigler, Susan Muenchow, How to influence social policy affecting children and
families, American Psychologist 39 (1984), 415–420.
35 Marshall Smith, Joan S. Bissell, The impact of Head Start: The Westinghouse – Ohio Head
Start evaluation, Harvard Educational Review 40 (1970), 51–104.
36 Ruth Hubbell Mckey, Larry Condelli, Harriet Ganson, Bruce Barrett, William McConkey,
Margaret C. Plantz, The Impact of Head Start on Children, Families and Communities. Final Re-
