Page 111 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 111
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
V nadaljevanju bomo skušali razmišljati o kakovosti v vrtcu še z vidika
staršev in širše družbe, čeprav se tudi doslej tem kategorijam nismo mogli
izogniti zaradi povezanosti in soodvisnosti med njimi. Še prej pa bomo po-
gledali, kako opredeljujejo vpliv kakovosti v organizirani predšolski vzgo-
ji različne raziskave.
Kakšen je vpliv kakovosti organizirane predšolske vzgoje na
otrokov razvoj
Rezultati o učinkih institucionalne predšolske vzgoje na otrokov razvoj
so prišli v ospredje zanimanja tako, da so se začeli spraševati, ali je ta za
predšolske otroke dobra ali slaba, zlasti za mlajše predšolske otroke. Sylva
in Wiltshire28 ugotavljata, da je bilo še v začetku osemdesetih let prejšnje-
ga stoletja ugotovljenih zelo malo učinkov na otrokov kognitivni, socialni
ali emocionalni razvoj. Večina raziskav v šestdesetih in sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja se je ukvarjala z vprašanjem ali, kako in v kolikšni meri
izpostavljanje otroka zunajdružinski vzgoji škoduje njegovemu razvoju.29
Prav tako je večina teh raziskav ugotavljala, da so otroci v pogojih »skupne-
ga varstva« bolj agresivni in oblastni ter nepopustljivi od drugih otrok. Le
posamezni avtorji, kot npr. Andersson,30 poročajo o pozitivnih učinkih or-
ganizirane predšolske vzgoje na otrokov razvoj.
Rezultati raziskav, ki so proučevale učinke organizirane predšolske
vzgoje na uspeh v šoli, so pokazali, da ti zbledijo kmalu po otrokovem vsto-
pu v šolo. Tudi raziskave iz sedemdesetih in začetka osemdesetih let prej-
šnjega stoletja so pokazale, da zgodnji edukacijski programi, ki so bili pr-
venstveno kompenzacijsko naravnani, niso vplivali na zvišanje IQ vredno-
sti. Ti rezultati so močno povečali dvome v vrednost institucionalno orga-
nizirane predšolske vzgoje in vlaganje v to dejavnost. V vseh teh študijah
je bila organizirana predšolska vzgoja razumljena kot »homogen prostor«,
čeprav vemo, da znotraj tega pojma lahko srečujemo različne pojavne obli-
ke in kontekste.
Šele nekaj metodološko strožjih raziskav v osemdesetih letih je pokazalo
trajnejše učinke predšolske edukacije, ki so veliko bolj pomembni kot sam
inteligenčni kvocient. Kasneje so nas mnoge raziskave tudi v našem prosto-
28 Kathy Sylva, Jacqueline Wiltshire, The Impact of Early Learning on Children’s Later Devel-
opment. A review Prepared for RSA Inquiry »Start Right«, European Early Childhood Educa-
tion Research Journal 1 (1993), 17–41.
29 Harry McGurk, Marlene Caplan, Eilis Hennessy, Peter Moss, Controversy, Theory and Social
Context in Contemporary Day Care Research, Child Psychology Psychiatry 34/1 (1993), 3–23.
30 Bengt-Erik Andersson, Effects of public day care: a longitudinal study, Child Development 60
(1989), 857–866.
V nadaljevanju bomo skušali razmišljati o kakovosti v vrtcu še z vidika
staršev in širše družbe, čeprav se tudi doslej tem kategorijam nismo mogli
izogniti zaradi povezanosti in soodvisnosti med njimi. Še prej pa bomo po-
gledali, kako opredeljujejo vpliv kakovosti v organizirani predšolski vzgo-
ji različne raziskave.
Kakšen je vpliv kakovosti organizirane predšolske vzgoje na
otrokov razvoj
Rezultati o učinkih institucionalne predšolske vzgoje na otrokov razvoj
so prišli v ospredje zanimanja tako, da so se začeli spraševati, ali je ta za
predšolske otroke dobra ali slaba, zlasti za mlajše predšolske otroke. Sylva
in Wiltshire28 ugotavljata, da je bilo še v začetku osemdesetih let prejšnje-
ga stoletja ugotovljenih zelo malo učinkov na otrokov kognitivni, socialni
ali emocionalni razvoj. Večina raziskav v šestdesetih in sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja se je ukvarjala z vprašanjem ali, kako in v kolikšni meri
izpostavljanje otroka zunajdružinski vzgoji škoduje njegovemu razvoju.29
Prav tako je večina teh raziskav ugotavljala, da so otroci v pogojih »skupne-
ga varstva« bolj agresivni in oblastni ter nepopustljivi od drugih otrok. Le
posamezni avtorji, kot npr. Andersson,30 poročajo o pozitivnih učinkih or-
ganizirane predšolske vzgoje na otrokov razvoj.
Rezultati raziskav, ki so proučevale učinke organizirane predšolske
vzgoje na uspeh v šoli, so pokazali, da ti zbledijo kmalu po otrokovem vsto-
pu v šolo. Tudi raziskave iz sedemdesetih in začetka osemdesetih let prej-
šnjega stoletja so pokazale, da zgodnji edukacijski programi, ki so bili pr-
venstveno kompenzacijsko naravnani, niso vplivali na zvišanje IQ vredno-
sti. Ti rezultati so močno povečali dvome v vrednost institucionalno orga-
nizirane predšolske vzgoje in vlaganje v to dejavnost. V vseh teh študijah
je bila organizirana predšolska vzgoja razumljena kot »homogen prostor«,
čeprav vemo, da znotraj tega pojma lahko srečujemo različne pojavne obli-
ke in kontekste.
Šele nekaj metodološko strožjih raziskav v osemdesetih letih je pokazalo
trajnejše učinke predšolske edukacije, ki so veliko bolj pomembni kot sam
inteligenčni kvocient. Kasneje so nas mnoge raziskave tudi v našem prosto-
28 Kathy Sylva, Jacqueline Wiltshire, The Impact of Early Learning on Children’s Later Devel-
opment. A review Prepared for RSA Inquiry »Start Right«, European Early Childhood Educa-
tion Research Journal 1 (1993), 17–41.
29 Harry McGurk, Marlene Caplan, Eilis Hennessy, Peter Moss, Controversy, Theory and Social
Context in Contemporary Day Care Research, Child Psychology Psychiatry 34/1 (1993), 3–23.
30 Bengt-Erik Andersson, Effects of public day care: a longitudinal study, Child Development 60
(1989), 857–866.
