Page 110 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 110
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Kakovost vrtca z vidika otrok
Vrtec torej ni namenjen le temu, da bi otroci realizirali bazične potre-
be, kot so preživetje, moč, ljubezen, radost in svoboda,27 ampak uresniču-
je tudi svoje pravice ter potrebe staršev in družbe. In če želi biti vrtec pri
svojem delu uspešen in kakovosten, mora organizirati življenje, ki ga ponu-
ja otrokom in odraslim, ki se v tej instituciji srečujejo, na tako privlačen na-
čin, da otroci in odrasli vanj radi prihajajo, vztrajajo pri novih izzivih (uče-
nju), čeprav se jim to zdi težko in zahtevno, in na koncu dosežejo uspeh.
Ob tem pa je seveda pomembno tudi to, da je vse, kar se otroci in odrasli
naučijo v tem procesu, prav tako pomembno kot sam rezultat tega početja.
Odrasli in otroci se najbolje učijo, če želijo nekaj doseči, če so notranje mo-
tivirani za to, kar pa ni mogoče brez razvijanja novih spretnosti, sposobno-
sti, razumevanja, vedenja in navad.
V tem okviru je pomemben kazalec kakovosti vrtca to, kar se otrokom
dogaja kot rezultat dejavnosti, ki jih omogoča vrtec. Kvalitetno delo vrtca
je tudi tisto, ob katerem otroci razvijajo sposobnosti, spretnosti, razumeva-
nje, vedenje ter razmišljanje, ki ga odrasli v družbi cenijo. V skladu s to tr-
ditvijo je kvalitetno delo vrtca odvisno od ciljev, ki jih vrtec zna prevajati in
prenesti v življenje. Otroci sicer niso odrasli, ampak kakovost izkušenj, ki si
jih bodo pridobili v vrtcu, bo močno odločala o tem, kakšni bodo v odra-
slosti. Otroci ne vedo, česa se morajo naučiti, ampak na nek način vedo in
čutijo, za kaj so pripravljeni, sposobni in kaj se želijo učiti.
Da pa bi vrtec v svoje življenje vgradil kakovost, mora vedeti tudi to, kaj
otroci in starši v določenem družbenem kontekstu cenijo in v kaj verjame-
jo, da bo zadovoljilo njihove pravice in potrebe. Vrtec je torej nekaj, kar slu-
ži otrokom in njihovim potrebam, pa tudi nekaj, kar hkrati služi družbi in
njeni prihodnosti. Do kakovosti pa pride, kadar se oboje optimalno poveže.
Na nivoju otrok je seveda najbolj pomembno dejstvo, da smo prepričani
v to, da organizirana predšolska vzgoja zadovoljuje otrokove pravice in po-
trebe ter da ima pozitivne učinke na otrokov trenutni in dolgoročni razvoj.
Kot taka si lahko zasluži oznako kakovosti z vidika otrok. Uvid v učinke
organizirane predšolske vzgoje na otrokov razvoj je torej nujen predpogoj
za razumevanje poslanstva te dejavnosti.
Chard, Engaging Children’s Minds: The Project Approach, New York 1995; H. Gardner, Devel-
oping the spectrum of human intelligence, Harvard Educational Review 57/2 (1987), 187–193;
H. Gardner, The unschooled mind, New York 1991; H. Gardner, Frames of mind: The theory of
multiple intelligence, New York 1983.
27 William Glasser, The quality school: Managing students without coercion, New York 1990.
Kakovost vrtca z vidika otrok
Vrtec torej ni namenjen le temu, da bi otroci realizirali bazične potre-
be, kot so preživetje, moč, ljubezen, radost in svoboda,27 ampak uresniču-
je tudi svoje pravice ter potrebe staršev in družbe. In če želi biti vrtec pri
svojem delu uspešen in kakovosten, mora organizirati življenje, ki ga ponu-
ja otrokom in odraslim, ki se v tej instituciji srečujejo, na tako privlačen na-
čin, da otroci in odrasli vanj radi prihajajo, vztrajajo pri novih izzivih (uče-
nju), čeprav se jim to zdi težko in zahtevno, in na koncu dosežejo uspeh.
Ob tem pa je seveda pomembno tudi to, da je vse, kar se otroci in odrasli
naučijo v tem procesu, prav tako pomembno kot sam rezultat tega početja.
Odrasli in otroci se najbolje učijo, če želijo nekaj doseči, če so notranje mo-
tivirani za to, kar pa ni mogoče brez razvijanja novih spretnosti, sposobno-
sti, razumevanja, vedenja in navad.
V tem okviru je pomemben kazalec kakovosti vrtca to, kar se otrokom
dogaja kot rezultat dejavnosti, ki jih omogoča vrtec. Kvalitetno delo vrtca
je tudi tisto, ob katerem otroci razvijajo sposobnosti, spretnosti, razumeva-
nje, vedenje ter razmišljanje, ki ga odrasli v družbi cenijo. V skladu s to tr-
ditvijo je kvalitetno delo vrtca odvisno od ciljev, ki jih vrtec zna prevajati in
prenesti v življenje. Otroci sicer niso odrasli, ampak kakovost izkušenj, ki si
jih bodo pridobili v vrtcu, bo močno odločala o tem, kakšni bodo v odra-
slosti. Otroci ne vedo, česa se morajo naučiti, ampak na nek način vedo in
čutijo, za kaj so pripravljeni, sposobni in kaj se želijo učiti.
Da pa bi vrtec v svoje življenje vgradil kakovost, mora vedeti tudi to, kaj
otroci in starši v določenem družbenem kontekstu cenijo in v kaj verjame-
jo, da bo zadovoljilo njihove pravice in potrebe. Vrtec je torej nekaj, kar slu-
ži otrokom in njihovim potrebam, pa tudi nekaj, kar hkrati služi družbi in
njeni prihodnosti. Do kakovosti pa pride, kadar se oboje optimalno poveže.
Na nivoju otrok je seveda najbolj pomembno dejstvo, da smo prepričani
v to, da organizirana predšolska vzgoja zadovoljuje otrokove pravice in po-
trebe ter da ima pozitivne učinke na otrokov trenutni in dolgoročni razvoj.
Kot taka si lahko zasluži oznako kakovosti z vidika otrok. Uvid v učinke
organizirane predšolske vzgoje na otrokov razvoj je torej nujen predpogoj
za razumevanje poslanstva te dejavnosti.
Chard, Engaging Children’s Minds: The Project Approach, New York 1995; H. Gardner, Devel-
oping the spectrum of human intelligence, Harvard Educational Review 57/2 (1987), 187–193;
H. Gardner, The unschooled mind, New York 1991; H. Gardner, Frames of mind: The theory of
multiple intelligence, New York 1983.
27 William Glasser, The quality school: Managing students without coercion, New York 1990.
