Page 109 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 109
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji 

Ob tem pa se je končno utrdilo tudi spoznanje, da se predšolski otro-
ci močno razlikujejo od starejših otrok in odraslih in da potrebujejo po-
sebno pozornost. Spoznanja različnih teoretikov danes že omogočajo dru-
gačno razumevanje otrokovega učenja in učnega okolja, ki predstavlja kon-
tekst, v katerem lahko uresničimo potrebe današnjega otroka in državlja-
na v 21.stoletju. Vemo, da je otrokova osebna izkušnja življenjskega pome-
na v razvoju pojmov,15 da je učenje medsebojno delovanje med procesom
asimilacije in akomodacije, da je senzorno in temelji na tem, kar je tukaj in
sedaj,16 da otroci gradijo in razvijejo nove pojme s primerjanjem prejšnje-
ga znanja z novimi izkušnjami in da je proces učenja gibanje od konkretne-
ga osebnega razumevanja k vse bolj konvencionalnemu razumevanju.17 Ra-
zvoj jezika in mišljenja sta močno odvisna od socialnih in kulturnih vpli-
vov.18 Vemo, da se nove informacije, ki so povezane z življenjskimi dogod-
ki in so smiselne, vsakodnevno osvajajo na temelju pomembnosti, komple-
ksnosti in visoko socialno-interaktivno naravo izkušnje.19 Vemo, da sta za
učenje življenjskega pomena zadovoljitev bioloških potreb in psihološka
varnost.20 Prav tako vemo, da otroci, medtem ko raziskujejo svoje socialno
okolje, pridobivajo sposobnosti jezikovne komunikacije.21 Vemo tudi to, da
mora biti učenje za otroke osebno pomembno in smiselno.22 Vemo, da lah-
ko razvojno in individualno primerno prakso v pogojih organizirane pred-
šolske vzgoje23 dosežemo z odprtimi strukturami (transformacijskim kuri-
kulom) in individualizacijo na različnih nivojih24 in če otroka z njegovim
sociokulturnim kontekstom obdržimo na osrednjem mestu, v središču po-
zornosti.25 Novejša nevrološka spoznanja o procesu učenja pa potrjujejo
tudi potrebo po učenju, ki izhaja iz celostnih, integriranih dejavnosti.26

15 J. Dewey, Democracy and education, New York 1916/1985.
16 J. Piaget, Six psychological studies, New York 1968.
17 Rheta Devries, Lawrence Kohlberg, Constructivist early education: Overview and comparation
with other programs, Washington D. C. 1990.
18 L. S. Vigotsky, Sobranije sočinjenij, I–II, Moskva 1982.
19 L. S. Vigotsky, Mind in Society, Cambridge, Massachusetts 1978; Sobranije sočinjenij, V dvuh
tomah, Moskva 1982; Š. A. Amonašvili, V školu s šesti let, Moskva 1986.
20 A. H. Maslow, The farther reaches of human nature, New York 1973.
21 Jerome Bruner, Actual minds, possible worlds, Cambridge 1986.
22 Carl Rogers, Freedom to Learn: A View of What Education Might Become, 4th ed., Colum-
bus, Ohio 1974.
23 S. Bredekamp, Developmentally appropriate practice in early childhood programs serving chil-
dren from birth through age 8, Washington D. C. 1987.
24 S. Bredekamp, T. Rosegrant, Reaching potentials: Appropriate curriculum and assessment for
young children, vol. 1, Washington D. C. 1993.
25 Phillip C. Schlechty, Inventing Better Schools, San Francisco 2001.
26 Leslie A. Hart, Human brain and human learning, New York 1986; R. N. Caine, G. Caine,
Making connections. Teaching and the human brain, New York 1994; Lilian Katz, Sylvia C.
   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114