Page 107 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 107
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
šev ipd. Pri tem pa Woodhead te indikatorje deli v vhodne, procesne in iz-
hodne.
Nadalje predlaga, da lahko na ta tri vprašanja gledamo tridimenzional-
no in tako upoštevamo različne poglede na organizirano predšolsko vzgo-
jo. Na ta problem je že leta 1993 opozorila Katzova,14 ko je opredeljeva-
la različne perspektive, iz katerih lahko gledamo na kakovost organizira-
ne predšolske vzgoje. Tako pojmovanje kakovosti je seveda pogojeno z de-
mokratizacijo in decentralizacijo vzgoje in izobraževanja nasploh ter vse
večjim vključevanjem različnih interesnih skupin in posameznikov v obli-
kovanje in sprejemanje odločitev na tem področju. Moč teh posameznikov
in skupin seveda v praksi še zdaleč ni izenačena, prav pa je, da ta postane
bolj jasna in da se daje glas tudi tistim, ki ga niso imeli ali pa ga niso mogli
izraziti. Obstaja pa nevarnost, da se vse to uresničuje le na formalni ravni.
Eden od načinov, kako definirati kakovost organizirane predšolske
vzgoje, je tudi ugotavljanje, do kolikšne mere ustreza potrebam otrok. Ob-
staja pa razlika med osnovnimi potrebami, ki jih lahko opazujemo ter so-
cialnimi potrebami, ki pa so bolj vezane na vsakokratno kulturo, v kateri
otrok živi. Prav zato osnovo razprav o kakovosti vse bolj tvorijo otrokove
pravice. Pri tem pa je seveda potrebno osnovne teoretične principe o otro-
kovih pravicah interpretirati z vidika političnega, ekonomskega, socialne-
ga, religioznega in kulturnega konteksta in jih prevesti in razumeti na ni-
voju prakse.
Kakovost lahko presojamo tudi z vidika poslanstva, ki ga organizirana
predšolska vzgoja opravlja. V poslanstvu namreč izražamo namen oziroma
cilje te dejavnosti in opredelimo, komu je dejavnost namenjena, upošteva-
mo torej tudi uporabnike. Organizirana predšolska vzgoja gradi svoje po-
slanstvo na otrocih, starših, pa tudi na širši skupnosti. Zato ni odveč vpra-
šanje, do kolikšne mere je organizirana predšolska vzgoja prilagojena temu
poslanstvu oziroma do kolikšne mere ustreza namenu.
V organizirani predšolski vzgoji so njeni neposredni uporabniki sicer
otroci, vendar posredno tudi starši in širše družbeno okolje. In če starši in
širše družbeno okolje najbolj cenijo znanje, kognitivne sposobnosti, trenu-
tne sposobnosti, ki otroka pripravijo za šolsko učenje, bodo merili kako-
vost predvsem po tem, ali so otroci dovolj zaposleni in ali imajo dovolj de-
javnosti, ki zahtevajo njihovo intelektualno aktivnost. Do kolikšne mere
14 Lilian G. Katz, Five perspectives on quality in early childhood programs, Urbana, Illinois: ERIC
Clearinghouse on Elementary and Early Childhood Education, ERIC Document Reproduction
Service No. ED-351–148, 1993.
šev ipd. Pri tem pa Woodhead te indikatorje deli v vhodne, procesne in iz-
hodne.
Nadalje predlaga, da lahko na ta tri vprašanja gledamo tridimenzional-
no in tako upoštevamo različne poglede na organizirano predšolsko vzgo-
jo. Na ta problem je že leta 1993 opozorila Katzova,14 ko je opredeljeva-
la različne perspektive, iz katerih lahko gledamo na kakovost organizira-
ne predšolske vzgoje. Tako pojmovanje kakovosti je seveda pogojeno z de-
mokratizacijo in decentralizacijo vzgoje in izobraževanja nasploh ter vse
večjim vključevanjem različnih interesnih skupin in posameznikov v obli-
kovanje in sprejemanje odločitev na tem področju. Moč teh posameznikov
in skupin seveda v praksi še zdaleč ni izenačena, prav pa je, da ta postane
bolj jasna in da se daje glas tudi tistim, ki ga niso imeli ali pa ga niso mogli
izraziti. Obstaja pa nevarnost, da se vse to uresničuje le na formalni ravni.
Eden od načinov, kako definirati kakovost organizirane predšolske
vzgoje, je tudi ugotavljanje, do kolikšne mere ustreza potrebam otrok. Ob-
staja pa razlika med osnovnimi potrebami, ki jih lahko opazujemo ter so-
cialnimi potrebami, ki pa so bolj vezane na vsakokratno kulturo, v kateri
otrok živi. Prav zato osnovo razprav o kakovosti vse bolj tvorijo otrokove
pravice. Pri tem pa je seveda potrebno osnovne teoretične principe o otro-
kovih pravicah interpretirati z vidika političnega, ekonomskega, socialne-
ga, religioznega in kulturnega konteksta in jih prevesti in razumeti na ni-
voju prakse.
Kakovost lahko presojamo tudi z vidika poslanstva, ki ga organizirana
predšolska vzgoja opravlja. V poslanstvu namreč izražamo namen oziroma
cilje te dejavnosti in opredelimo, komu je dejavnost namenjena, upošteva-
mo torej tudi uporabnike. Organizirana predšolska vzgoja gradi svoje po-
slanstvo na otrocih, starših, pa tudi na širši skupnosti. Zato ni odveč vpra-
šanje, do kolikšne mere je organizirana predšolska vzgoja prilagojena temu
poslanstvu oziroma do kolikšne mere ustreza namenu.
V organizirani predšolski vzgoji so njeni neposredni uporabniki sicer
otroci, vendar posredno tudi starši in širše družbeno okolje. In če starši in
širše družbeno okolje najbolj cenijo znanje, kognitivne sposobnosti, trenu-
tne sposobnosti, ki otroka pripravijo za šolsko učenje, bodo merili kako-
vost predvsem po tem, ali so otroci dovolj zaposleni in ali imajo dovolj de-
javnosti, ki zahtevajo njihovo intelektualno aktivnost. Do kolikšne mere
14 Lilian G. Katz, Five perspectives on quality in early childhood programs, Urbana, Illinois: ERIC
Clearinghouse on Elementary and Early Childhood Education, ERIC Document Reproduction
Service No. ED-351–148, 1993.
