Page 106 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 106
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
ne kot povsem samovoljne kategorije. Seveda pa po drugi strani tudi ne gre
vsega prepuščati stihiji oziroma relativizmu, ampak velja razmišljati pred-
vsem o kontekstualnemu okviru za postavitev določenega standarda. Rela-
tivizem je le začetek procesa, nikakor pa ni njen konec, pravi Woodhead.12
V procesu odločanja o standardih pa ne smemo mimo nekaterih bolj uni-
verzalno definiranih kriterijev, ki naj bi jih upoštevali, kot so otrokove bi-
ološke potrebe in socialne potrebe ter pravice otrok. V ta sklop po mnenju
Woodheada sodijo tudi univerzalni principi razvoja in učenja, ki pa naj bi
bili združljivi s socialnimi razmerami, vrednotami in aspiracijami na naci-
onalnem, regionalnem, lokalnem, družinskem nivoju ter na nivoju orga-
nizirane predšolske vzgoje oziroma programa. Avtor se zavzema za to, da
je potrebno oblikovati presoje, kriterije in standarde, o katerih se moramo
dogovoriti. Vendar hkrati opozarja, da so presoje kakovosti odraz zaplete-
nega sistema prepričanj, znanja, vrednot, kulture, družbenega konteksta in
pogledov na otroštvo, zato je na kakovost potrebno gledati predvsem s per-
spektive vsake konkretne institucije. Isti avtor tudi meni,13 da si je v proce-
su dogovarjanja med različnimi subjekti, ki se ukvarjajo s kakovostjo orga-
nizirane predšolske vzgoje, potrebno odgovoriti na naslednja tri vprašanja:
— Kdo so zainteresirani posamezniki in skupine za kvalitetno organizi-
rano predšolsko vzgojo? Število teh zainteresiranih skupin in posame-
znikov je veliko in vsak od njih ima svoje gledanje na kakovost glede na
svoje interese, njihovo vlogo, moč in vplivnost. Med njimi so: ravnatelj
vrtca, vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, starši, predstavniki lokalne
skupnosti, strokovnjaki na področju predšolske vzgoje in izobraževanja,
politiki, financerji, raziskovalci, strokovna združenja, ki zastopajo inte-
rese stroke, predvsem pa otroci.
— Kdo bo občutil koristi od kakovosti? Največkrat se strinjamo, da so to
otroci, vendar bi marsikdo k temu prištel tudi starše, učitelje v osnovni
šoli, ki sprejmejo mnogo bolj pripravljene otroke, politike in vodstvene
strukture na nivoju lokalne skupnosti, ki lahko pridobijo na ugledu ipd.
— Kaj naj bi bili kazalci kakovosti? Presoja o kakovosti je povezana s cilji
in pričakovanji v odnosu do organizirane predšolske vzgoje oziroma otro-
štva v celoti. Lahko se osredotočijo na osnovne standarde skrbi za nego in
zdravje, vire za igro in učenje; značilnosti odnosov med odraslimi in otro-
ki, odnose med vzgojitelji in starši, fleksibilnost v odnosu do potreb star-
12 Martin Woodhead, In search of the rainbow. Pathways to quality in large-scale programs
for young disadvantage children. Early Childhood Development, Practice and Reflections 10,
Hague 1996, 46.
13 M. Woodhead, n. d., 39.
ne kot povsem samovoljne kategorije. Seveda pa po drugi strani tudi ne gre
vsega prepuščati stihiji oziroma relativizmu, ampak velja razmišljati pred-
vsem o kontekstualnemu okviru za postavitev določenega standarda. Rela-
tivizem je le začetek procesa, nikakor pa ni njen konec, pravi Woodhead.12
V procesu odločanja o standardih pa ne smemo mimo nekaterih bolj uni-
verzalno definiranih kriterijev, ki naj bi jih upoštevali, kot so otrokove bi-
ološke potrebe in socialne potrebe ter pravice otrok. V ta sklop po mnenju
Woodheada sodijo tudi univerzalni principi razvoja in učenja, ki pa naj bi
bili združljivi s socialnimi razmerami, vrednotami in aspiracijami na naci-
onalnem, regionalnem, lokalnem, družinskem nivoju ter na nivoju orga-
nizirane predšolske vzgoje oziroma programa. Avtor se zavzema za to, da
je potrebno oblikovati presoje, kriterije in standarde, o katerih se moramo
dogovoriti. Vendar hkrati opozarja, da so presoje kakovosti odraz zaplete-
nega sistema prepričanj, znanja, vrednot, kulture, družbenega konteksta in
pogledov na otroštvo, zato je na kakovost potrebno gledati predvsem s per-
spektive vsake konkretne institucije. Isti avtor tudi meni,13 da si je v proce-
su dogovarjanja med različnimi subjekti, ki se ukvarjajo s kakovostjo orga-
nizirane predšolske vzgoje, potrebno odgovoriti na naslednja tri vprašanja:
— Kdo so zainteresirani posamezniki in skupine za kvalitetno organizi-
rano predšolsko vzgojo? Število teh zainteresiranih skupin in posame-
znikov je veliko in vsak od njih ima svoje gledanje na kakovost glede na
svoje interese, njihovo vlogo, moč in vplivnost. Med njimi so: ravnatelj
vrtca, vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, starši, predstavniki lokalne
skupnosti, strokovnjaki na področju predšolske vzgoje in izobraževanja,
politiki, financerji, raziskovalci, strokovna združenja, ki zastopajo inte-
rese stroke, predvsem pa otroci.
— Kdo bo občutil koristi od kakovosti? Največkrat se strinjamo, da so to
otroci, vendar bi marsikdo k temu prištel tudi starše, učitelje v osnovni
šoli, ki sprejmejo mnogo bolj pripravljene otroke, politike in vodstvene
strukture na nivoju lokalne skupnosti, ki lahko pridobijo na ugledu ipd.
— Kaj naj bi bili kazalci kakovosti? Presoja o kakovosti je povezana s cilji
in pričakovanji v odnosu do organizirane predšolske vzgoje oziroma otro-
štva v celoti. Lahko se osredotočijo na osnovne standarde skrbi za nego in
zdravje, vire za igro in učenje; značilnosti odnosov med odraslimi in otro-
ki, odnose med vzgojitelji in starši, fleksibilnost v odnosu do potreb star-
12 Martin Woodhead, In search of the rainbow. Pathways to quality in large-scale programs
for young disadvantage children. Early Childhood Development, Practice and Reflections 10,
Hague 1996, 46.
13 M. Woodhead, n. d., 39.
