Page 105 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 105
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
3) Poudarek je na učenju vseh — ne le otrok! To pa pomeni, da smo usmerje-
ni k vzgojnemu procesu, h kurikulumu, razvijanju kolegialnosti na vseh
nivojih, podpiramo strokovni razvoj in strokovno odgovornost izvajal-
cev, imamo visoka pričakovanja do sebe in do drugih in redno spremlja-
mo svoj napredek in napredek otrok.
V vseh prizadevanjih, ki se vrtijo okrog kakovosti, gre pravzaprav pred-
vsem za spremembo znotraj institucije, znotraj oddelka, spremembo pri
vseh, ki so v te procese vpeti. Ker pa je končni uspeh odvisen od vseh ude-
ležencev v tem procesu in ker različni udeleženci različno hitro ali počasi
sprejemajo spremembe in se spreminjajo, je ta proces izjemno kompleksen
in ga ne moremo ocenjevati zgolj po zunanjih kriterijih.
Ob tem se seveda pojavi več vprašanj, med katerimi je zelo pomembno
vprašanje, komu naj bi bila kakovost namenjena in kakšna naj bi bila. Sc-
hlechty poudarja,10 da v sodobni družbi opredeljuje kakovost to, kar upo-
rabnik želi in potrebuje. Tako je določena usluga visoke kakovosti, če ima
kakovosti, ki jih želijo in cenijo uporabniki, in nima kvalitet, ki niso zaže-
lene in jih ne cenijo. Rezultat teh zaželenih in nezaželenih, cenjenih in ne-
cenjenih kvalitet v uslugah vodi potemtakem v domnevo, da je mogoče ka-
kovost najbolje opredeliti in opisati kot variablo na določenem kontinuu-
mu. Vendar temu ni tako; kakovost obstaja, če je usluga prilagojena potre-
bam uporabnika11 ali pa ne obstaja.
In kdo je v tem primeru uporabnik? Na področju vzgoje in izobraževa-
nja jih je kar nekaj, predvsem so to otroci (danes in zdaj, pa tudi kasneje v
svojem življenju), njihovi starši in širša skupnost.
Kakovost predšolske vzgoje
Pojem kakovosti tudi na področju organizirane predšolske vzgoje ne gre
gledati drugače, kot na celotnem področju vzgoje in izobraževanja. Orga-
nizirana predšolska vzgoja je zapleten sistem, v katerega je vključeno veli-
ko število posameznikov in interesnih skupin. Vsak od njih lahko na ka-
kovost gleda drugače. Različnost se kaže v kulturnih prepričanjih in priča-
kovanjih v odnosu do organizirane predšolske vzgoje: odvisna je od njiho-
vega gledanja in pojmovanja otroštva, kulturnih vzorcev, vrednot, politi-
ke ter drugih socialnih dejavnikov v družbi. Po drugi strani pa lahko ugo-
tovimo, da je na teoretskem nivoju te različnosti veliko manj, čeprav gradi
predvsem na zahodno orientirani pedagoški znanosti in tradiciji. Kakovo-
sti tudi na tem področju ne gre pojmovati kot univerzalne, hkrati pa tudi
10 Phillip C. Schlechty, Inventing Better Schools, San Francisco 2001, 55.
11 Philip B. Crosby, Quality is free: The art of making quality certain, New York 1979.
3) Poudarek je na učenju vseh — ne le otrok! To pa pomeni, da smo usmerje-
ni k vzgojnemu procesu, h kurikulumu, razvijanju kolegialnosti na vseh
nivojih, podpiramo strokovni razvoj in strokovno odgovornost izvajal-
cev, imamo visoka pričakovanja do sebe in do drugih in redno spremlja-
mo svoj napredek in napredek otrok.
V vseh prizadevanjih, ki se vrtijo okrog kakovosti, gre pravzaprav pred-
vsem za spremembo znotraj institucije, znotraj oddelka, spremembo pri
vseh, ki so v te procese vpeti. Ker pa je končni uspeh odvisen od vseh ude-
ležencev v tem procesu in ker različni udeleženci različno hitro ali počasi
sprejemajo spremembe in se spreminjajo, je ta proces izjemno kompleksen
in ga ne moremo ocenjevati zgolj po zunanjih kriterijih.
Ob tem se seveda pojavi več vprašanj, med katerimi je zelo pomembno
vprašanje, komu naj bi bila kakovost namenjena in kakšna naj bi bila. Sc-
hlechty poudarja,10 da v sodobni družbi opredeljuje kakovost to, kar upo-
rabnik želi in potrebuje. Tako je določena usluga visoke kakovosti, če ima
kakovosti, ki jih želijo in cenijo uporabniki, in nima kvalitet, ki niso zaže-
lene in jih ne cenijo. Rezultat teh zaželenih in nezaželenih, cenjenih in ne-
cenjenih kvalitet v uslugah vodi potemtakem v domnevo, da je mogoče ka-
kovost najbolje opredeliti in opisati kot variablo na določenem kontinuu-
mu. Vendar temu ni tako; kakovost obstaja, če je usluga prilagojena potre-
bam uporabnika11 ali pa ne obstaja.
In kdo je v tem primeru uporabnik? Na področju vzgoje in izobraževa-
nja jih je kar nekaj, predvsem so to otroci (danes in zdaj, pa tudi kasneje v
svojem življenju), njihovi starši in širša skupnost.
Kakovost predšolske vzgoje
Pojem kakovosti tudi na področju organizirane predšolske vzgoje ne gre
gledati drugače, kot na celotnem področju vzgoje in izobraževanja. Orga-
nizirana predšolska vzgoja je zapleten sistem, v katerega je vključeno veli-
ko število posameznikov in interesnih skupin. Vsak od njih lahko na ka-
kovost gleda drugače. Različnost se kaže v kulturnih prepričanjih in priča-
kovanjih v odnosu do organizirane predšolske vzgoje: odvisna je od njiho-
vega gledanja in pojmovanja otroštva, kulturnih vzorcev, vrednot, politi-
ke ter drugih socialnih dejavnikov v družbi. Po drugi strani pa lahko ugo-
tovimo, da je na teoretskem nivoju te različnosti veliko manj, čeprav gradi
predvsem na zahodno orientirani pedagoški znanosti in tradiciji. Kakovo-
sti tudi na tem področju ne gre pojmovati kot univerzalne, hkrati pa tudi
10 Phillip C. Schlechty, Inventing Better Schools, San Francisco 2001, 55.
11 Philip B. Crosby, Quality is free: The art of making quality certain, New York 1979.
