Page 102 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 102
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
»dobiva univerzalni pomen in naravo, kar pomeni, da preprosto ni več po-
dročja, na katerem premislek o kakovosti ne bi bil pomemben«.2 Na pojav
kakovosti je zanesljivo vplival tehnološki razvoj, množica dobrin v našem
vsakodnevnem življenju, odpiranje trgov, pretok informacij ipd. V idealnih
razmerah bi lahko trdili tudi to, da je z naraščanjem razvoja naraščala avto-
nomnost človeka kot uporabnika tega razvoja. Zanesljivo pa lahko trdimo,
da ima človek danes zaradi vse večje ponudbe na »tržišču« vse več možno-
sti izbiranja in samostojnega odločanja. Zato je bil pojav preusmeritve sve-
tovne javnosti v razvitem svetu na kakovost povsem normalen, če so želeli
ohraniti svoje uporabnike. Zanimanje za kakovost na področju vzgoje in iz-
obraževanja je posledica oblikovanja novih paradigem, ki so se začele inten-
zivneje uveljavljati na našem področju kot posledica razvoja znanstvenih di-
sciplin, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, njihovega povezovanja,
spoznanj, ki smo jih prenesli iz drugih znanosti, in ki jih doslej nismo pove-
zovali z našim področjem ter hkrati posledica sprememb v družbi, ki zahte-
vajo stalno ustvarjalno prilagajanje vzgojno-izobraževalnih institucij nasta-
lim razmeram in potrebam sedanjosti in prihodnosti.
Na področju vzgoje in izobraževanja se je po mnenju Medveša3 pojem
kakovosti razvijal premosorazmerno z avtonomnostjo vzgojno-izobra-
ževalnih institucij in pedagogov. To pomeni, da je kakovost tem bolj po-
membna, čim bolj je pedagog prepuščen sam sebi, da v množici ponujenih
modelov, pristopov, metod, ciljev izbere in uresničuje tiste, ki bodo rodi-
li najboljše rezultate. K temu bi lahko dodali tudi spoznanje, da je kako-
vost vse bolj pomembna, čim bolj je vrtec (vzgojno-izobraževalna institu-
cija) odprt za starše in druge zainteresirane posameznike in skupine v oko-
lju. Preglednost in odprtost tega, kar se v vzgojno-izobraževalni instituci-
ji dogaja, posredno in neposredno vpliva na kakovost tega procesa. Dokler
je vzgojitelj sam zaprt v svoj oddelek, neke velike potrebe za spreminjanje
tega, kar počne, ne vidi, razen tiste, ki prihaja s strani obvez do države. Če
je nekoč skrb za kakovost v vzgoji in izobraževanju v celoti prevzemala dr-
žavna šolska inšpekcija, je v procesih demokratizacije ta razpršena na raz-
lične dejavnike v instituciji in izven nje.
Pojmovanje kakovosti oziroma njeno definiranje je zelo različno, prav
tako različni pa so tudi kriteriji, po katerih merimo in opredeljujemo ka-
kovost posameznih šol. Kroflič meni,4 da je kakovost v filozofskem smislu
2 N. d., 10.
3 N. d.
4 Robi Kroflič, Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce, v: L. Marjanovič Umek,
Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulumu za vrtce, Maribor 2001.
»dobiva univerzalni pomen in naravo, kar pomeni, da preprosto ni več po-
dročja, na katerem premislek o kakovosti ne bi bil pomemben«.2 Na pojav
kakovosti je zanesljivo vplival tehnološki razvoj, množica dobrin v našem
vsakodnevnem življenju, odpiranje trgov, pretok informacij ipd. V idealnih
razmerah bi lahko trdili tudi to, da je z naraščanjem razvoja naraščala avto-
nomnost človeka kot uporabnika tega razvoja. Zanesljivo pa lahko trdimo,
da ima človek danes zaradi vse večje ponudbe na »tržišču« vse več možno-
sti izbiranja in samostojnega odločanja. Zato je bil pojav preusmeritve sve-
tovne javnosti v razvitem svetu na kakovost povsem normalen, če so želeli
ohraniti svoje uporabnike. Zanimanje za kakovost na področju vzgoje in iz-
obraževanja je posledica oblikovanja novih paradigem, ki so se začele inten-
zivneje uveljavljati na našem področju kot posledica razvoja znanstvenih di-
sciplin, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, njihovega povezovanja,
spoznanj, ki smo jih prenesli iz drugih znanosti, in ki jih doslej nismo pove-
zovali z našim področjem ter hkrati posledica sprememb v družbi, ki zahte-
vajo stalno ustvarjalno prilagajanje vzgojno-izobraževalnih institucij nasta-
lim razmeram in potrebam sedanjosti in prihodnosti.
Na področju vzgoje in izobraževanja se je po mnenju Medveša3 pojem
kakovosti razvijal premosorazmerno z avtonomnostjo vzgojno-izobra-
ževalnih institucij in pedagogov. To pomeni, da je kakovost tem bolj po-
membna, čim bolj je pedagog prepuščen sam sebi, da v množici ponujenih
modelov, pristopov, metod, ciljev izbere in uresničuje tiste, ki bodo rodi-
li najboljše rezultate. K temu bi lahko dodali tudi spoznanje, da je kako-
vost vse bolj pomembna, čim bolj je vrtec (vzgojno-izobraževalna institu-
cija) odprt za starše in druge zainteresirane posameznike in skupine v oko-
lju. Preglednost in odprtost tega, kar se v vzgojno-izobraževalni instituci-
ji dogaja, posredno in neposredno vpliva na kakovost tega procesa. Dokler
je vzgojitelj sam zaprt v svoj oddelek, neke velike potrebe za spreminjanje
tega, kar počne, ne vidi, razen tiste, ki prihaja s strani obvez do države. Če
je nekoč skrb za kakovost v vzgoji in izobraževanju v celoti prevzemala dr-
žavna šolska inšpekcija, je v procesih demokratizacije ta razpršena na raz-
lične dejavnike v instituciji in izven nje.
Pojmovanje kakovosti oziroma njeno definiranje je zelo različno, prav
tako različni pa so tudi kriteriji, po katerih merimo in opredeljujemo ka-
kovost posameznih šol. Kroflič meni,4 da je kakovost v filozofskem smislu
2 N. d., 10.
3 N. d.
4 Robi Kroflič, Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce, v: L. Marjanovič Umek,
Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulumu za vrtce, Maribor 2001.
