Page 103 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 103
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
kategorija, ki je ne moremo opredeliti z merljivimi atributi. Zato je tudi ne-
mogoče opredeliti absolutni kriterij kakovosti oziroma o njej lahko skle-
pamo le posredno na osnovi določenih merljivih lastnosti vhodnih, proce-
snih in izhodnih postavk oziroma kazalcev. Čeprav enotne definicije kako-
vosti ni, pa lahko trdimo, da se zahtevi po kakovosti, njenemu zagotavlja-
nju in razvijanju ni mogoče izogniti prav zaradi potrebe po stalnem prila-
gajanju spremembam v okolju.5 V tem procesu potovanja skozi spremembe
nastopajo tudi tako imenovani kritični trenutki, ko po določenem obdo-
bju uvajanja spremembe pride do krize. Krizo v strokovni literaturi poime-
nujejo »implementacijski padec«, označuje pa tisti trenutek, ko je pri tem
potovanju v spremembah potrebno ponovno osredotočiti pozornost na ci-
lje in rešitve, h katerim »potujemo«.6
Ko povzema motive sodobnih razvitih družb za to, da spodbujajo pro-
jekte kakovosti, Medveš med njimi navaja naslednje:7
— povečano skrb za procese integracije proti tradicionalnim oblikam se-
gregacije in zunanje diferenciacije;
— tekmovalnost oziroma konkurenco kot gonilno silo uspešnega vključe-
vanja v dogajanja na svetovnem trgu;
— povečan interes javnosti za šolo;
— demokratizacijo, ki prinaša povečano željo in zahtevo po večji participa-
ciji in soodločanju vseh udeležencev v procesih soodločanja in odloča-
nja o vseh segmentih njihovega življenja, torej tudi življenja v šoli ter po-
večan interes šol za ustrezno metodologijo, s katero lahko svoje delo ozi-
roma kakovost predstavi javnosti in se ustrezno zavaruje pred subjektiv-
nimi očitki;
— novo kulturo pouka, v kateri mora vzgojitelj spreminjati oblike poučeva-
nja in reflektirati svoje delo s stališča otrok;
— nove cilje, ki nastajajo ob hitrem razvoju znanosti in poudarjajo pred-
vsem razvijanje tistih sposobnosti, ki omogočajo iskati znanje, z njim ko-
municirati in ga uporabljati in razvijati v neznanih in drugačnih situa-
cijah; za njihovo uresničevanje pa je potrebno življenje v vzgojno-izobra-
ževalni instituciji stalno evalvirati in razvijati;
5 Janez Bečaj, Doseganje popolne kakovosti – cilj za naslednjo petletko? Kakovost preduniverzitet-
nega izobraževanja, Ljubljana 1996.
6 Robby Champion, Tools for Change workshop. National Staff Development Council. Cost, Qual-
ity and Child Outcomes Study Team. Cost, Quality, and Child Outcomes in Child Care Centres:
Public report, Denver 1993; Michael Fullan, Leading in a Culture of Change, NSDC Annual
Conference (uvodni referat), Boston 2002.
7 Z. Medveš, n. d., 13.
kategorija, ki je ne moremo opredeliti z merljivimi atributi. Zato je tudi ne-
mogoče opredeliti absolutni kriterij kakovosti oziroma o njej lahko skle-
pamo le posredno na osnovi določenih merljivih lastnosti vhodnih, proce-
snih in izhodnih postavk oziroma kazalcev. Čeprav enotne definicije kako-
vosti ni, pa lahko trdimo, da se zahtevi po kakovosti, njenemu zagotavlja-
nju in razvijanju ni mogoče izogniti prav zaradi potrebe po stalnem prila-
gajanju spremembam v okolju.5 V tem procesu potovanja skozi spremembe
nastopajo tudi tako imenovani kritični trenutki, ko po določenem obdo-
bju uvajanja spremembe pride do krize. Krizo v strokovni literaturi poime-
nujejo »implementacijski padec«, označuje pa tisti trenutek, ko je pri tem
potovanju v spremembah potrebno ponovno osredotočiti pozornost na ci-
lje in rešitve, h katerim »potujemo«.6
Ko povzema motive sodobnih razvitih družb za to, da spodbujajo pro-
jekte kakovosti, Medveš med njimi navaja naslednje:7
— povečano skrb za procese integracije proti tradicionalnim oblikam se-
gregacije in zunanje diferenciacije;
— tekmovalnost oziroma konkurenco kot gonilno silo uspešnega vključe-
vanja v dogajanja na svetovnem trgu;
— povečan interes javnosti za šolo;
— demokratizacijo, ki prinaša povečano željo in zahtevo po večji participa-
ciji in soodločanju vseh udeležencev v procesih soodločanja in odloča-
nja o vseh segmentih njihovega življenja, torej tudi življenja v šoli ter po-
večan interes šol za ustrezno metodologijo, s katero lahko svoje delo ozi-
roma kakovost predstavi javnosti in se ustrezno zavaruje pred subjektiv-
nimi očitki;
— novo kulturo pouka, v kateri mora vzgojitelj spreminjati oblike poučeva-
nja in reflektirati svoje delo s stališča otrok;
— nove cilje, ki nastajajo ob hitrem razvoju znanosti in poudarjajo pred-
vsem razvijanje tistih sposobnosti, ki omogočajo iskati znanje, z njim ko-
municirati in ga uporabljati in razvijati v neznanih in drugačnih situa-
cijah; za njihovo uresničevanje pa je potrebno življenje v vzgojno-izobra-
ževalni instituciji stalno evalvirati in razvijati;
5 Janez Bečaj, Doseganje popolne kakovosti – cilj za naslednjo petletko? Kakovost preduniverzitet-
nega izobraževanja, Ljubljana 1996.
6 Robby Champion, Tools for Change workshop. National Staff Development Council. Cost, Qual-
ity and Child Outcomes Study Team. Cost, Quality, and Child Outcomes in Child Care Centres:
Public report, Denver 1993; Michael Fullan, Leading in a Culture of Change, NSDC Annual
Conference (uvodni referat), Boston 2002.
7 Z. Medveš, n. d., 13.
