Page 88 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 88
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
Zelo raznolika stališča o pomenu mature v novem šolskem sistemu so
puščala odprto dilemo, kaj naj bi pravzaprav z njo sploh hoteli doseči –
“naj bo zaključni izpit dopolnilo in sklep gimnazijskega šolanja, repertito-
rij znanja v posameznih predmetih, kjer pokaže učenec sposobnost global-
nega presojanja, ali pa naj bo uvod v visokošolski študij”. Zaradi zaposta-
vljenosti družboslovnih predmetov je bila vprašljiva smiselnost tovrstnega
zaključnega izpita zlasti za bodoče humaniste in družboslovce, saj na ma-
turi pogosto niso imeli področja, ki so si ga izbrali za nadaljnji študij. Zato
so vodstva gimnazij predlagala svobodnejšo izbiro predmetov za zaključni
izpit in enakopravnejšo zastopanost naravoslovja in družboslovja.51
Gimnazijski profesorji so zelo kritizirali tudi seminarsko nalogo. To
naj bi ali popolnoma odpravili ali pa jo spremenili v “pristopnico” k za-
ključnemu izpitu, ne pa v njegov sestavni del. Tisti, ki so bili za predlog, naj
seminarska naloga ostane del mature, so bili v precejšnji manjšini. V Gim-
naziji Stična so ugotavljali, da so se začeli naslovi nalog ponavljati in to je
omogočalo več povzemanja tujih nalog. Iz kranjske gimnazije pa so predla-
gali, da bi morali seminarsko delo uvesti že v prejšnjih letih, morda že kar v
2. razred, ne pa da se dijaki z njim prvič srečajo šele na maturi.52
V skladu s tovrstnimi kritikami ne preseneča podatek, da se je največ
gimnazij zavzelo za takšen zaključni izpit, ki bi obsegal pisni in ustni izpit
iz slovenščine in matematike ali tujega jezika ter ustni izpit iz enega druž-
boslovnega in iz enega naravoslovnega predmeta. Po številu na drugem me-
stu so bili predlogi, da bi imeli namesto omenjenih štirih le tri predmete,
tako da ne bi bilo nujno imeti po enega družboslovnega in naravoslovnega
predmeta, temveč le enega poljubnega. Sledil je predlog za štiri predmete:
slovenščino, matematiko, tuji jezik in poljubni predmet.53
Prav zanimiv pa je bil v zvezi z zaključnim izpitom predlog iz Pirana.
Tamkajšnja gimnazija “v zvezi z nalogo iz slovenskega jezika ugotavlja, da
je težko izbrati vedno po 9 izvirnih tem, zato meni, naj bi zavod za šolstvo
vsakokrat določil enotno temo za vse gimnazije”.54 Predlog Pirančanov že
kar malce spominja na eksterno maturo, pa čeprav so vzroki in argumenta-
cija za noviteto od nje precej oddaljeni. Tovrstna razmišljanja namreč niso
bila osamljena, saj so se tudi na Zavodu za napredek šolstva SRS iz poročil
predsednikov izpitnih odborov seznanjali s težavami zaradi preširoko ali
preozko zastavljenih naslovov nalog, pogostih ocen o nizki izrazni sposob-
51 N. d., 69–70.
52 N. d., 70.
53 N. d., 70–71.
54 N. d., 71.
Zelo raznolika stališča o pomenu mature v novem šolskem sistemu so
puščala odprto dilemo, kaj naj bi pravzaprav z njo sploh hoteli doseči –
“naj bo zaključni izpit dopolnilo in sklep gimnazijskega šolanja, repertito-
rij znanja v posameznih predmetih, kjer pokaže učenec sposobnost global-
nega presojanja, ali pa naj bo uvod v visokošolski študij”. Zaradi zaposta-
vljenosti družboslovnih predmetov je bila vprašljiva smiselnost tovrstnega
zaključnega izpita zlasti za bodoče humaniste in družboslovce, saj na ma-
turi pogosto niso imeli področja, ki so si ga izbrali za nadaljnji študij. Zato
so vodstva gimnazij predlagala svobodnejšo izbiro predmetov za zaključni
izpit in enakopravnejšo zastopanost naravoslovja in družboslovja.51
Gimnazijski profesorji so zelo kritizirali tudi seminarsko nalogo. To
naj bi ali popolnoma odpravili ali pa jo spremenili v “pristopnico” k za-
ključnemu izpitu, ne pa v njegov sestavni del. Tisti, ki so bili za predlog, naj
seminarska naloga ostane del mature, so bili v precejšnji manjšini. V Gim-
naziji Stična so ugotavljali, da so se začeli naslovi nalog ponavljati in to je
omogočalo več povzemanja tujih nalog. Iz kranjske gimnazije pa so predla-
gali, da bi morali seminarsko delo uvesti že v prejšnjih letih, morda že kar v
2. razred, ne pa da se dijaki z njim prvič srečajo šele na maturi.52
V skladu s tovrstnimi kritikami ne preseneča podatek, da se je največ
gimnazij zavzelo za takšen zaključni izpit, ki bi obsegal pisni in ustni izpit
iz slovenščine in matematike ali tujega jezika ter ustni izpit iz enega druž-
boslovnega in iz enega naravoslovnega predmeta. Po številu na drugem me-
stu so bili predlogi, da bi imeli namesto omenjenih štirih le tri predmete,
tako da ne bi bilo nujno imeti po enega družboslovnega in naravoslovnega
predmeta, temveč le enega poljubnega. Sledil je predlog za štiri predmete:
slovenščino, matematiko, tuji jezik in poljubni predmet.53
Prav zanimiv pa je bil v zvezi z zaključnim izpitom predlog iz Pirana.
Tamkajšnja gimnazija “v zvezi z nalogo iz slovenskega jezika ugotavlja, da
je težko izbrati vedno po 9 izvirnih tem, zato meni, naj bi zavod za šolstvo
vsakokrat določil enotno temo za vse gimnazije”.54 Predlog Pirančanov že
kar malce spominja na eksterno maturo, pa čeprav so vzroki in argumenta-
cija za noviteto od nje precej oddaljeni. Tovrstna razmišljanja namreč niso
bila osamljena, saj so se tudi na Zavodu za napredek šolstva SRS iz poročil
predsednikov izpitnih odborov seznanjali s težavami zaradi preširoko ali
preozko zastavljenih naslovov nalog, pogostih ocen o nizki izrazni sposob-
51 N. d., 69–70.
52 N. d., 70.
53 N. d., 70–71.
54 N. d., 71.
