Page 92 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 92
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
Ljubljani z anketo med visokošolskimi učitelji in poročilom, ki ga je sesta-
vila dr. Barica Marentič Požarnik. Med številnimi odgovori in pripomba-
mi visokošolskih profesorjem jih je bilo veliko povezanih tudi z vlogo ma-
ture v šolskem sistemu. Kar 87 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so gi-
mnazijci bolje “opremljeni” za visokošolski študij kot absolventi srednjih
strokovnih šol, med anketiranci pa so bili v večini profesorji z naravoslov-
no-tehniških fakultet, kjer so imeli največ študentov z različno srednješol-
sko izobrazbo. V srednjih šolah so kritizirali predvsem prevelike zahteve
po memoriranju in na premajhno spodbujanje k samostojnemu razmišlja-
nju.61 Boljše rezultate bi lahko, po mnenju visokošolskih profesorjev, dose-
gli z ostrejšimi kriteriji na srednjih šolah, lahko že s selekcijo ob vpisu na gi-
mnazije, še bolj pa z ostrejšo maturo. Z Biotehnične fakultete so odgovorili:
“Posamezniki so povsem nesposobni za univerzitetni študij, verjetno zara-
di preblagega kriterija v srednjih šolah, kar je v škodo njim samim in druž-
bi. Potrebna je torej predvsem zadostna selekcija za študij na univerzi oziro-
ma za presojo maturitetne zrelosti.” Še bolj konkretni so bili na Medicinski
fakulteti: “Najprej bi bilo ponovno treba uvesti maturo v starem smislu, t.j.
podbno, kot se sprašuje na univerzi. Tako bi imeli absolvente gimnazij (brez
mature) in maturante. Le maturanti bi se lahko vpisali na univerzo. Absol-
venti srednjih strokovnih šol bi morali opravljati na gimnazijah maturo, če
bi se hoteli vpisati na univerzo.” Da je potrebno še posebej zaostriti zaključ-
ni izpit, so menili tudi na Pedagoški akademiji: “Zaključni izpiti v tej izbir-
ni obliki sploh ne ustrezajo. Zamenjajmo jih raje s sprejemnimi izpiti na vi-
sokih šolah, pa bo v 1. letniku na visokih šolah takoj mnogo manjši osip.”62
Predlogi za izboljšavo dela in kakovosti srednjih šol so se tako gibali v
različne smeri, od predlogov za sprejemni izpit, do zaostritve mature, če pa
do tega ne bi prišlo, do ostrejših sprejemnih izpitov na višjih in visokih šo-
lah. Toda nobenemu od teh predlogov se ni obetalo nič dobrega, kajti v is-
tem času, sredi sedemdesetih let, je slovenska komunistična oblast že začela
razmišljati o usmerjenem izobraževanju. Ta pa je namesto v izboljšave vo-
dil v nadaljnjo degradacijo srednješolskega dela.
Zadnji veljavni pravilnik o izpitih na osnovnih in srednjih šolah pred
popolno ukinitvijo zaključnih izpitov v usmerjenem izobraževanju je ja-
nuarja 1975 izdala republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ul-
rih - Atena. Bistvenih novosti ni prinesel, le drugi obvezni predmet na
ustnem delu izpita so preimenovali v “novejša zgodovina narodov Jugosla-
61 Barica Marentič Požarnik, Mnenja visokošolskih učiteljev o predmetih in načinu dela na gimna-
zijah (elaborat, tipkopis), Ljubljana 1974 , 114–115.
62 N. d., 115.
Ljubljani z anketo med visokošolskimi učitelji in poročilom, ki ga je sesta-
vila dr. Barica Marentič Požarnik. Med številnimi odgovori in pripomba-
mi visokošolskih profesorjem jih je bilo veliko povezanih tudi z vlogo ma-
ture v šolskem sistemu. Kar 87 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so gi-
mnazijci bolje “opremljeni” za visokošolski študij kot absolventi srednjih
strokovnih šol, med anketiranci pa so bili v večini profesorji z naravoslov-
no-tehniških fakultet, kjer so imeli največ študentov z različno srednješol-
sko izobrazbo. V srednjih šolah so kritizirali predvsem prevelike zahteve
po memoriranju in na premajhno spodbujanje k samostojnemu razmišlja-
nju.61 Boljše rezultate bi lahko, po mnenju visokošolskih profesorjev, dose-
gli z ostrejšimi kriteriji na srednjih šolah, lahko že s selekcijo ob vpisu na gi-
mnazije, še bolj pa z ostrejšo maturo. Z Biotehnične fakultete so odgovorili:
“Posamezniki so povsem nesposobni za univerzitetni študij, verjetno zara-
di preblagega kriterija v srednjih šolah, kar je v škodo njim samim in druž-
bi. Potrebna je torej predvsem zadostna selekcija za študij na univerzi oziro-
ma za presojo maturitetne zrelosti.” Še bolj konkretni so bili na Medicinski
fakulteti: “Najprej bi bilo ponovno treba uvesti maturo v starem smislu, t.j.
podbno, kot se sprašuje na univerzi. Tako bi imeli absolvente gimnazij (brez
mature) in maturante. Le maturanti bi se lahko vpisali na univerzo. Absol-
venti srednjih strokovnih šol bi morali opravljati na gimnazijah maturo, če
bi se hoteli vpisati na univerzo.” Da je potrebno še posebej zaostriti zaključ-
ni izpit, so menili tudi na Pedagoški akademiji: “Zaključni izpiti v tej izbir-
ni obliki sploh ne ustrezajo. Zamenjajmo jih raje s sprejemnimi izpiti na vi-
sokih šolah, pa bo v 1. letniku na visokih šolah takoj mnogo manjši osip.”62
Predlogi za izboljšavo dela in kakovosti srednjih šol so se tako gibali v
različne smeri, od predlogov za sprejemni izpit, do zaostritve mature, če pa
do tega ne bi prišlo, do ostrejših sprejemnih izpitov na višjih in visokih šo-
lah. Toda nobenemu od teh predlogov se ni obetalo nič dobrega, kajti v is-
tem času, sredi sedemdesetih let, je slovenska komunistična oblast že začela
razmišljati o usmerjenem izobraževanju. Ta pa je namesto v izboljšave vo-
dil v nadaljnjo degradacijo srednješolskega dela.
Zadnji veljavni pravilnik o izpitih na osnovnih in srednjih šolah pred
popolno ukinitvijo zaključnih izpitov v usmerjenem izobraževanju je ja-
nuarja 1975 izdala republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ul-
rih - Atena. Bistvenih novosti ni prinesel, le drugi obvezni predmet na
ustnem delu izpita so preimenovali v “novejša zgodovina narodov Jugosla-
61 Barica Marentič Požarnik, Mnenja visokošolskih učiteljev o predmetih in načinu dela na gimna-
zijah (elaborat, tipkopis), Ljubljana 1974 , 114–115.
62 N. d., 115.
