Page 71 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 71
Slovenska matura v jugoslovanski državi
nato zavladala nova politična elita, ki je prevzela oblast v vojnih in prvih
povojnih letih. Junija 1945 mature niso mogli izpeljati, saj je večino šol-
skih ustanov še zasedala vojska. Avgusta 1945 pa je slovensko ministrstvo
za prosveto predpisalo, da morajo iti vsi izpiti, opravljeni na okupiranem
ozemlju med vojno, skozi postopek nostrifikacije, ki je bolj temeljila na po-
litičnih kot pa na strokovnih merilih.17 Javno veljavnost je med nostrifika-
cijo (po grobih ocenah) izgubilo več kot 200 maturitetnih spričeval.18
Leta 1945 zavlada na maturi slovenščina
Spremembe v šolstvu, ki so nastale po političnem prevratu v letu 1945,
se niso dotaknile bistva mature. Za kulturno področje je bilo pri spremem-
bah prvih let po 2. svetovni vojni poglavitno dejstvo, da je v Jugoslaviji ko-
munistična oblast uveljavila novo federalno ureditev. Drugačen pristop k
reševanju nacionalnega vprašanja je vplival na vse segmente kulturnega
ustvarjanja in pustil sledove tudi pri zrelostnih izpitih. Pri teh ni bilo več
potrebno opravljati izpitov iz srbskohrvatskoslovenskega jezika ali zgolj iz
srbohrvaščine, kajti težnje po enotnem državnem jeziku so vsaj za nekaj
časa potihnile. Tudi izpričevala, ki so jih pred 2. svetovno vojno predpiso-
vali in jih tiskali v Beogradu, so po vojni zamenjala spričevala, ki jih je ti-
skala Državna založba Slovenije, ki je bila leta 1945 ustanovljena kot založ-
ba Ministrstva za prosveto Slovenije. Težnje po centralizaciji sicer niso bile
po vojni nič manjše kot pred njo, toda uzakonitev federalne ureditve je naj-
glasnejšim zagovornikom jugoslovanskega unitarizma v novem političnem
vrhu onemogočala povsem poenotiti šolske predpise za vso državo. Po letu
1945 tako vsaj formalno niso več novih pravil o maturi sprejemali, obraz-
cev predpisovali in dokumentov tiskali zunaj Slovenije in je nekdanjo vlogo
Dunaja in Beograda zamenjala slovenska kulturna prestolnica Ljubljana.
Z zamenjavo oblasti v letu 1945 je začel doživljati precejšnje spremem-
be tudi šolski sistem. Za odredbe o šolstvu, ki so jih sprejemali prvo dese-
tletje po vojni, je značilen pridih začasnosti. Pravilniki in odredbe so ve-
ljali po leto, dve, kvečjemu tri, razen redkih izjem pa niso globlje posegali
v organizacijo šolskega sistema; največji med temi posegi je bila seveda tri-
letna uzakonitev sedemletnega osnovnega šolanja. Drugače je bilo v vse-
binskem smislu, saj je nova komunistična oblast vsiljevala lastno interpre-
tacijo marksistične ideologije na vsa področja človekovega ustvarjanja, to-
rej tudi v šolstvo.
17 UL SNOS in NVS, 8. 8. 1945, št. 24, 103–107.
18 ARS, AS 231, š. 52, dok. 9335-46.
nato zavladala nova politična elita, ki je prevzela oblast v vojnih in prvih
povojnih letih. Junija 1945 mature niso mogli izpeljati, saj je večino šol-
skih ustanov še zasedala vojska. Avgusta 1945 pa je slovensko ministrstvo
za prosveto predpisalo, da morajo iti vsi izpiti, opravljeni na okupiranem
ozemlju med vojno, skozi postopek nostrifikacije, ki je bolj temeljila na po-
litičnih kot pa na strokovnih merilih.17 Javno veljavnost je med nostrifika-
cijo (po grobih ocenah) izgubilo več kot 200 maturitetnih spričeval.18
Leta 1945 zavlada na maturi slovenščina
Spremembe v šolstvu, ki so nastale po političnem prevratu v letu 1945,
se niso dotaknile bistva mature. Za kulturno področje je bilo pri spremem-
bah prvih let po 2. svetovni vojni poglavitno dejstvo, da je v Jugoslaviji ko-
munistična oblast uveljavila novo federalno ureditev. Drugačen pristop k
reševanju nacionalnega vprašanja je vplival na vse segmente kulturnega
ustvarjanja in pustil sledove tudi pri zrelostnih izpitih. Pri teh ni bilo več
potrebno opravljati izpitov iz srbskohrvatskoslovenskega jezika ali zgolj iz
srbohrvaščine, kajti težnje po enotnem državnem jeziku so vsaj za nekaj
časa potihnile. Tudi izpričevala, ki so jih pred 2. svetovno vojno predpiso-
vali in jih tiskali v Beogradu, so po vojni zamenjala spričevala, ki jih je ti-
skala Državna založba Slovenije, ki je bila leta 1945 ustanovljena kot založ-
ba Ministrstva za prosveto Slovenije. Težnje po centralizaciji sicer niso bile
po vojni nič manjše kot pred njo, toda uzakonitev federalne ureditve je naj-
glasnejšim zagovornikom jugoslovanskega unitarizma v novem političnem
vrhu onemogočala povsem poenotiti šolske predpise za vso državo. Po letu
1945 tako vsaj formalno niso več novih pravil o maturi sprejemali, obraz-
cev predpisovali in dokumentov tiskali zunaj Slovenije in je nekdanjo vlogo
Dunaja in Beograda zamenjala slovenska kulturna prestolnica Ljubljana.
Z zamenjavo oblasti v letu 1945 je začel doživljati precejšnje spremem-
be tudi šolski sistem. Za odredbe o šolstvu, ki so jih sprejemali prvo dese-
tletje po vojni, je značilen pridih začasnosti. Pravilniki in odredbe so ve-
ljali po leto, dve, kvečjemu tri, razen redkih izjem pa niso globlje posegali
v organizacijo šolskega sistema; največji med temi posegi je bila seveda tri-
letna uzakonitev sedemletnega osnovnega šolanja. Drugače je bilo v vse-
binskem smislu, saj je nova komunistična oblast vsiljevala lastno interpre-
tacijo marksistične ideologije na vsa področja človekovega ustvarjanja, to-
rej tudi v šolstvo.
17 UL SNOS in NVS, 8. 8. 1945, št. 24, 103–107.
18 ARS, AS 231, š. 52, dok. 9335-46.
