Page 70 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 70
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
Opustitev mature zaradi vojne
Leta 1941 je 2. svetovna vojna segla tudi na naše ozemlje. Tokratna je
bila drugačna kot tiste pred njo, saj je z novo vojaško tehniko in strategijo
izničila razlike med fronto in zaledjem. Tudi v najstrašnejši svetovni moriji
dotlej pred četrt stoletja ni bilo življenje v zaledju tako moteno kot v 2. sve-
tovni vojni. Posledice aprilske vojne leta 1941 in hitra kapitulacija Jugosla-
vije so vplivale tudi na spremembe v šolskih ustanovah. Leta 1941 je tako
prvič od vpeljave odpadla matura, ker je sredi vojaških operacij in ob preo-
blikovanju družbenega sistema enostavno ni bilo mogoče izvesti.
Slovensko besedo so nemški okupatorji izgnali iz šolskih prostorov na
Štajerskem in Gorenjskem, v Prekmurju pa so jih v tem barbarskem početju
posnemali Madžari. Slovenščina se je obdržala le še v gimnazijah v italijan-
ski okupacijski coni, v t.i. Ljubljanski pokrajini, ki jo je vodil visoki komi-
sar. Toda tudi tu se je število dijakov precej zmanjšalo. Nekateri so odšli k
vojakom, dosti je bilo izključenih zaradi nasprotovanja ukrepom fašističnih
oblastnikov, spet drugim so težke življenjske razmere ali prekinjene prome-
tne povezave preprečile pot v šolo. V Ljubljanski pokrajini je bila uzakonje-
na dvojezičnost, kar je bilo v šolskih prostorih najbolj razvidno v novih uč-
nih načrtih, v katerih je najpomembnejši “tuj” jezik postala italijanščina.
Kaj pa je bilo z maturitetnimi spričevali v letu, ko osmošolci mature
niso mogli opravljati? To je pojasnil italijanski visoki komisariat v odlo-
ku, izdanem 20. maja 1941. V njem je navedel, da “nadomesti končno re-
dovanje za tekoče šolsko leto tudi završne, tečajne ali diplomske izpite”,
kar je pomenilo, da je letno izpričevalo z ocenami osmega razreda hkrati
veljalo za maturitetno spričevalo. Na izpričevalo osmega razreda so mora-
li le nalepiti predpisani kolek za maturo. Vse ocene so morale biti zaključe-
ne do 31. maja, kajti s tem dnem se je uradno zaključil pouk v šolskem letu
1940/41,15 ko osmošolcem prvič ni bilo potrebno opravljati mature. Toda
razmere, ki so privedle do tega “popusta”, niso bile nič kaj spodbudne in di-
jakom niso puščale preveč vzokov za zadovoljstvo.
Da čas svetovne vojne ni bil najbolj primeren za kulturne ustanove, se
je pokazalo tudi v izrazitem upadu števila maturantov. V treh letih, do ma-
ture 1944, se je prepolovilo,16 poleg tega pa velik del maturantov ni mogel
uveljaviti pravic, ki izhajajo iz javno izdanega spričevala. Kajti naslednje-
ga leta, 1945, je matura vnovič odpadla, saj so na Slovenskem v pomladnih
mesecih potekali sklepni boji 2. svetovne vojne v Evropi, v Jugoslaviji pa je
15 Službeni list za Ljubljansko pokrajino XIX, št. 41 (21. 5. 1941), 350–351.
16 J. Kmet, n. d., 24.
Opustitev mature zaradi vojne
Leta 1941 je 2. svetovna vojna segla tudi na naše ozemlje. Tokratna je
bila drugačna kot tiste pred njo, saj je z novo vojaško tehniko in strategijo
izničila razlike med fronto in zaledjem. Tudi v najstrašnejši svetovni moriji
dotlej pred četrt stoletja ni bilo življenje v zaledju tako moteno kot v 2. sve-
tovni vojni. Posledice aprilske vojne leta 1941 in hitra kapitulacija Jugosla-
vije so vplivale tudi na spremembe v šolskih ustanovah. Leta 1941 je tako
prvič od vpeljave odpadla matura, ker je sredi vojaških operacij in ob preo-
blikovanju družbenega sistema enostavno ni bilo mogoče izvesti.
Slovensko besedo so nemški okupatorji izgnali iz šolskih prostorov na
Štajerskem in Gorenjskem, v Prekmurju pa so jih v tem barbarskem početju
posnemali Madžari. Slovenščina se je obdržala le še v gimnazijah v italijan-
ski okupacijski coni, v t.i. Ljubljanski pokrajini, ki jo je vodil visoki komi-
sar. Toda tudi tu se je število dijakov precej zmanjšalo. Nekateri so odšli k
vojakom, dosti je bilo izključenih zaradi nasprotovanja ukrepom fašističnih
oblastnikov, spet drugim so težke življenjske razmere ali prekinjene prome-
tne povezave preprečile pot v šolo. V Ljubljanski pokrajini je bila uzakonje-
na dvojezičnost, kar je bilo v šolskih prostorih najbolj razvidno v novih uč-
nih načrtih, v katerih je najpomembnejši “tuj” jezik postala italijanščina.
Kaj pa je bilo z maturitetnimi spričevali v letu, ko osmošolci mature
niso mogli opravljati? To je pojasnil italijanski visoki komisariat v odlo-
ku, izdanem 20. maja 1941. V njem je navedel, da “nadomesti končno re-
dovanje za tekoče šolsko leto tudi završne, tečajne ali diplomske izpite”,
kar je pomenilo, da je letno izpričevalo z ocenami osmega razreda hkrati
veljalo za maturitetno spričevalo. Na izpričevalo osmega razreda so mora-
li le nalepiti predpisani kolek za maturo. Vse ocene so morale biti zaključe-
ne do 31. maja, kajti s tem dnem se je uradno zaključil pouk v šolskem letu
1940/41,15 ko osmošolcem prvič ni bilo potrebno opravljati mature. Toda
razmere, ki so privedle do tega “popusta”, niso bile nič kaj spodbudne in di-
jakom niso puščale preveč vzokov za zadovoljstvo.
Da čas svetovne vojne ni bil najbolj primeren za kulturne ustanove, se
je pokazalo tudi v izrazitem upadu števila maturantov. V treh letih, do ma-
ture 1944, se je prepolovilo,16 poleg tega pa velik del maturantov ni mogel
uveljaviti pravic, ki izhajajo iz javno izdanega spričevala. Kajti naslednje-
ga leta, 1945, je matura vnovič odpadla, saj so na Slovenskem v pomladnih
mesecih potekali sklepni boji 2. svetovne vojne v Evropi, v Jugoslaviji pa je
15 Službeni list za Ljubljansko pokrajino XIX, št. 41 (21. 5. 1941), 350–351.
16 J. Kmet, n. d., 24.
