Page 61 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 61
venska matura
v jugoslovanski
državi
Namesto nemške mature slovenska
Veliki državni prevrati običajno potegnejo za seboj val sprememb na
vseh področjih človekovega bivanja. Sprememba državnega okvira,
ko smo leta 1918 Slovenci »zamenjali« Avstro-Ogrsko za Jugoslavijo, ni
bila nikakršna izjema. Političnim spremembam so sledile še gospodarske
in kulturne, med temi pa so bile zlasti pomembne spremembe v šolstvu.1
V prvi slovenski vladi je bil 31. oktobra 1918 za poverjenika za uk in bo-
gočastje imenovan dr. Karel Verstovšek, ki se je z veliko gorečnostjo zavzel
za slovenizacijo šolstva. V nekaj mesecih so tako nemške in utrakvistične
gimnazije spremenili v slovenske, nemški oddelki pa so začeli polagoma za-
pirati vrata, saj se je po oblikovanju severne slovenske meje velik del Nem-
cev iz Slovenije preselil v republiko Avstrijo. V gimnazijah sta nemščina in
slovenščina po pomenu zamenjali mesti, domoznanstvo nove države SHS
pa je zamenjalo prejšnje avstrijsko domoznanstvo.2
Enake spremembe sta pristojna organa, poverjeništvo za uk in bogoča-
stje in Višji šolski svet, uveljavila tudi pri maturi. Višji šolski svet je 3. janu-
arja 1919 gimnazijam sporočil, kakšni so po novem predmeti za zaključni
izpit na gimnazijah. Namesto nemščine je glavni predmet mature postala
1 O tem več: Ervin Dolenc, Kulturni boj, Ljubljana 1996; Milica Bergant, Poizkusi reforme šol-
stva pri Slovencih 1919–1929, Ljubljana 1958; Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, zla-
sti II. del – Kultura.
2 Ervin Dolenc, Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje v Narodni in deželni vladi v
Ljubljani 1918–1920, Časopis za zgodovino in narodopisje 66 (1995), št. 2, 287–288.
v jugoslovanski
državi
Namesto nemške mature slovenska
Veliki državni prevrati običajno potegnejo za seboj val sprememb na
vseh področjih človekovega bivanja. Sprememba državnega okvira,
ko smo leta 1918 Slovenci »zamenjali« Avstro-Ogrsko za Jugoslavijo, ni
bila nikakršna izjema. Političnim spremembam so sledile še gospodarske
in kulturne, med temi pa so bile zlasti pomembne spremembe v šolstvu.1
V prvi slovenski vladi je bil 31. oktobra 1918 za poverjenika za uk in bo-
gočastje imenovan dr. Karel Verstovšek, ki se je z veliko gorečnostjo zavzel
za slovenizacijo šolstva. V nekaj mesecih so tako nemške in utrakvistične
gimnazije spremenili v slovenske, nemški oddelki pa so začeli polagoma za-
pirati vrata, saj se je po oblikovanju severne slovenske meje velik del Nem-
cev iz Slovenije preselil v republiko Avstrijo. V gimnazijah sta nemščina in
slovenščina po pomenu zamenjali mesti, domoznanstvo nove države SHS
pa je zamenjalo prejšnje avstrijsko domoznanstvo.2
Enake spremembe sta pristojna organa, poverjeništvo za uk in bogoča-
stje in Višji šolski svet, uveljavila tudi pri maturi. Višji šolski svet je 3. janu-
arja 1919 gimnazijam sporočil, kakšni so po novem predmeti za zaključni
izpit na gimnazijah. Namesto nemščine je glavni predmet mature postala
1 O tem več: Ervin Dolenc, Kulturni boj, Ljubljana 1996; Milica Bergant, Poizkusi reforme šol-
stva pri Slovencih 1919–1929, Ljubljana 1958; Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, zla-
sti II. del – Kultura.
2 Ervin Dolenc, Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje v Narodni in deželni vladi v
Ljubljani 1918–1920, Časopis za zgodovino in narodopisje 66 (1995), št. 2, 287–288.
