Page 57 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 57
Slovenske gimnazije v jugoslovanski državi
Kot novost je bila v Tezah poudarjena nova delitev vzgojno-izobraže-
valnih področij za gimnazije. Pri družboslovno-jezikovnem je bila zmanj-
šana kvota ur za drugi jezik, več ur pa je na račun zgodovine dobila socio-
logija. Pri naravoslovno-matematičnem področju je bilo predvidenega več
praktičnega dela, kar je bilo odvisno od investicij v laboratorije. Pomembna
novost pa je bila uvedba predmetne skupine tehnične vzgoje s proizvodnim
delom, ki naj bi imela v prvih treh razredih kar po šest ur tedensko (!), kar
je bilo največ med vsemi predmeti, in pa uvedba obveznega izbirnega pred-
meta, ki bi ga določal ustanovitelj v vsaki komuni. Skupno število ur naj bi
se povečalo od 32 na teden na 35—38 v posameznih razredih, kar seveda ni
bilo skladno z »zagovori« šolskih reformatorjev, da je reforma potrebna
zaradi razbremenitve dijakov.
Novosti so bile upoštevane tudi v resoluciji o vlogi in nalogah gimnazi-
je v vzgojno-izobraževalnem sistemu, sprejeti v slovenski skupščini 19. de-
cembra 1961. To je bil vsekakor najpomembnejši dokument za gimnazije v
tedanji šolski reformi. Resolucija je pri vprašanjih učnih vsebin povzela sta-
lišča iz tez junija 1961. Za določanje pogojev za predmetnik in učni načrt
je bil določen slovenski Svet za šolstvo, ki je bil pristojen tudi za verifikaci-
jo vsake gimnazije posebej. Novosti pa so morale gimnazije uvrstiti v učni
program s šolskim letom 1962/63.38
Ker je bilo potrebno pohiteti, je Svet za šolstvo LRS 28. februarja 1962
razpravljal o navodilih, ki jih je predpisala resolucija o gimnazijah. V disku-
siji so bile vidne zadrege, saj tudi pristojnim ni bilo povsem jasno, kaj naj bi
sploh dosegli z novimi predmeti. Največ pripomb je zato letelo na tehnično
vzgojo, saj so imeli o njeni vlogi in ciljih zelo različna mnenja.39 Po usklaje-
vanju mnenj je Svet za šolstvo sprejel navodilo o pogojih za verifikacijo in
o verifikaciji gimnazije ter minimalni obseg snovi za gimnazijske učne na-
črte. Pogoje za verifikacijo so določali vzgojno-izobraževalne naloge, vsebi-
ne dela, zaključni izpit, število ur za posamezne predmete, ustrezno izbo-
bražen kader in ustrezno opremljene učilnice. Podatke, ki naj bi dokazova-
li, da izpolnjujejo vse pogoje, so morale gimnazije poslati Svetu za šolstvo
LRS, ta pa naj bi izdal odločbo, s katero bi potrdil verifikacijo gimnazije. Z
verifikacijo bi dobila gimnazija pravico izdajati spričevala z javno veljavno-
stjo. Postopek bi moral biti končan že do začetka šolskega leta 1962/63, ti-
stim pa, ki ne bi ustrezale vsem pogojem, bi izdal Svet začasno verifikacijo
in določil rok, v katerem morajo odpraviti pomanjkljivosti.40
38 Uradni list LRS XVIII, št. 32 (29. 12. 1961), 437—438.
39 A SŠM, š. 222, m. 4, Stenografski zapisnik 3. redne seje Sveta za šolstvo LRS (28. 2. 1962).
40 Uradni list LRS XIX, št. 17 (24. 5. 1962), 117—119.
Kot novost je bila v Tezah poudarjena nova delitev vzgojno-izobraže-
valnih področij za gimnazije. Pri družboslovno-jezikovnem je bila zmanj-
šana kvota ur za drugi jezik, več ur pa je na račun zgodovine dobila socio-
logija. Pri naravoslovno-matematičnem področju je bilo predvidenega več
praktičnega dela, kar je bilo odvisno od investicij v laboratorije. Pomembna
novost pa je bila uvedba predmetne skupine tehnične vzgoje s proizvodnim
delom, ki naj bi imela v prvih treh razredih kar po šest ur tedensko (!), kar
je bilo največ med vsemi predmeti, in pa uvedba obveznega izbirnega pred-
meta, ki bi ga določal ustanovitelj v vsaki komuni. Skupno število ur naj bi
se povečalo od 32 na teden na 35—38 v posameznih razredih, kar seveda ni
bilo skladno z »zagovori« šolskih reformatorjev, da je reforma potrebna
zaradi razbremenitve dijakov.
Novosti so bile upoštevane tudi v resoluciji o vlogi in nalogah gimnazi-
je v vzgojno-izobraževalnem sistemu, sprejeti v slovenski skupščini 19. de-
cembra 1961. To je bil vsekakor najpomembnejši dokument za gimnazije v
tedanji šolski reformi. Resolucija je pri vprašanjih učnih vsebin povzela sta-
lišča iz tez junija 1961. Za določanje pogojev za predmetnik in učni načrt
je bil določen slovenski Svet za šolstvo, ki je bil pristojen tudi za verifikaci-
jo vsake gimnazije posebej. Novosti pa so morale gimnazije uvrstiti v učni
program s šolskim letom 1962/63.38
Ker je bilo potrebno pohiteti, je Svet za šolstvo LRS 28. februarja 1962
razpravljal o navodilih, ki jih je predpisala resolucija o gimnazijah. V disku-
siji so bile vidne zadrege, saj tudi pristojnim ni bilo povsem jasno, kaj naj bi
sploh dosegli z novimi predmeti. Največ pripomb je zato letelo na tehnično
vzgojo, saj so imeli o njeni vlogi in ciljih zelo različna mnenja.39 Po usklaje-
vanju mnenj je Svet za šolstvo sprejel navodilo o pogojih za verifikacijo in
o verifikaciji gimnazije ter minimalni obseg snovi za gimnazijske učne na-
črte. Pogoje za verifikacijo so določali vzgojno-izobraževalne naloge, vsebi-
ne dela, zaključni izpit, število ur za posamezne predmete, ustrezno izbo-
bražen kader in ustrezno opremljene učilnice. Podatke, ki naj bi dokazova-
li, da izpolnjujejo vse pogoje, so morale gimnazije poslati Svetu za šolstvo
LRS, ta pa naj bi izdal odločbo, s katero bi potrdil verifikacijo gimnazije. Z
verifikacijo bi dobila gimnazija pravico izdajati spričevala z javno veljavno-
stjo. Postopek bi moral biti končan že do začetka šolskega leta 1962/63, ti-
stim pa, ki ne bi ustrezale vsem pogojem, bi izdal Svet začasno verifikacijo
in določil rok, v katerem morajo odpraviti pomanjkljivosti.40
38 Uradni list LRS XVIII, št. 32 (29. 12. 1961), 437—438.
39 A SŠM, š. 222, m. 4, Stenografski zapisnik 3. redne seje Sveta za šolstvo LRS (28. 2. 1962).
40 Uradni list LRS XIX, št. 17 (24. 5. 1962), 117—119.
