Page 60 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 60
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
ukinitev sociologije na račun humanističnih predmetov. Pri naravoslovnih
predmetih je profesorje motila predvsem neusklajenost med predmeti, saj
tako kemije kot biologije v 4. razredu ni bilo na urniku. Na anketno vpra-
šanje o predvojaški vzgoji večina gimnazij sploh ni izrazila svojega mnenja,
češ da so teme predpisane in za njih določene tudi ure. Takšna skopost v
odgovorih za druge predmete ni bila značilna, kar po svoje veliko pove o
mnenju gimnazijskih profesorjev o smiselnosti tega predmeta. Največ te-
žav pa so imele gimnazije s tehnično vzgojo, ki je imela precej ur in zahte-
vala velika vlaganja. Zato so gimnazije pogosto apelirale za krčenje pouka
tehnične vzgoje, Zavod za šolstvo pa je ob teh pripombah zapisal: »Glede
na dosedanje izkušnje in ugotovljene pomanjkljivosti poudarja več gimna-
zij, da se je treba enkrat temeljito lotiti vprašanja, kaj pravzaprav hočemo
pri tehničnem pouku doseči, kakšna naj bo njegova podoba in kakšna vse-
bina. Vprašanje je toliko bolj pereče, ker je organizacija tehničnega pouka
zvezana s precejšnjimi materialnimi izdatki. Šole so, vsaka po svoji zamisli,
vložile ogromno sredstev v delavnice, orodje, stroje, vprašanje pa je, če so
bile vse te naložbe smiselne, racionalne.«47
Zaradi vlaganja v tehnično vzgojo po zahtevah novega učnega načrta
so bila namreč močno prikrajšana druga področja, predvsem jezikovni in
družboslovni predmeti, ki so le stežka dobili modernejše učne pripomoč-
ke. Investicije v šolstvo so bile namenjene predvsem osnovnim šolam in de-
loma Univerzi v Ljubljani, na srednji stopnji šolanja pa so imele absolutno
prednost strokovne šole.
Pripomb gimnazijskih profesorjev na račun reformirane gimnazije je
bilo več kot preveč, značilno pa je, da jih je večina letela prav na novosti, ki
jih je uzakonila šolska reforma, da bi z njimi v temeljih spremenila gimna-
zijo. Profesorji, ki v šolskih prostorih sicer zahtevajo strog red in disciplino,
so se tako sami v odnosu do politično-ideoloških zahtev izkazali za zelo ne-
poslušne in svojeglave.
47 N. m., 53.
ukinitev sociologije na račun humanističnih predmetov. Pri naravoslovnih
predmetih je profesorje motila predvsem neusklajenost med predmeti, saj
tako kemije kot biologije v 4. razredu ni bilo na urniku. Na anketno vpra-
šanje o predvojaški vzgoji večina gimnazij sploh ni izrazila svojega mnenja,
češ da so teme predpisane in za njih določene tudi ure. Takšna skopost v
odgovorih za druge predmete ni bila značilna, kar po svoje veliko pove o
mnenju gimnazijskih profesorjev o smiselnosti tega predmeta. Največ te-
žav pa so imele gimnazije s tehnično vzgojo, ki je imela precej ur in zahte-
vala velika vlaganja. Zato so gimnazije pogosto apelirale za krčenje pouka
tehnične vzgoje, Zavod za šolstvo pa je ob teh pripombah zapisal: »Glede
na dosedanje izkušnje in ugotovljene pomanjkljivosti poudarja več gimna-
zij, da se je treba enkrat temeljito lotiti vprašanja, kaj pravzaprav hočemo
pri tehničnem pouku doseči, kakšna naj bo njegova podoba in kakšna vse-
bina. Vprašanje je toliko bolj pereče, ker je organizacija tehničnega pouka
zvezana s precejšnjimi materialnimi izdatki. Šole so, vsaka po svoji zamisli,
vložile ogromno sredstev v delavnice, orodje, stroje, vprašanje pa je, če so
bile vse te naložbe smiselne, racionalne.«47
Zaradi vlaganja v tehnično vzgojo po zahtevah novega učnega načrta
so bila namreč močno prikrajšana druga področja, predvsem jezikovni in
družboslovni predmeti, ki so le stežka dobili modernejše učne pripomoč-
ke. Investicije v šolstvo so bile namenjene predvsem osnovnim šolam in de-
loma Univerzi v Ljubljani, na srednji stopnji šolanja pa so imele absolutno
prednost strokovne šole.
Pripomb gimnazijskih profesorjev na račun reformirane gimnazije je
bilo več kot preveč, značilno pa je, da jih je večina letela prav na novosti, ki
jih je uzakonila šolska reforma, da bi z njimi v temeljih spremenila gimna-
zijo. Profesorji, ki v šolskih prostorih sicer zahtevajo strog red in disciplino,
so se tako sami v odnosu do politično-ideoloških zahtev izkazali za zelo ne-
poslušne in svojeglave.
47 N. m., 53.
