Page 54 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 54
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
sebno mesto in pri tem se mora določiti tudi pravo mesto naše srednje šole
splošnega izobraževanja — gimnaziji, ki je, kot veste, dosedaj bila privilegi-
rana šola in okostje našega šolskega sistema. To ne bo več, temveč bo zavze-
la svoje mesto med ostalimi srednjimi šolami.«30
S sprejemom splošnega zakona o šolstvu 25. junija 1958 je bila v Jugo-
slaviji uzakonjena enotna obvezna osemletna osnovna šola.31 S šolskim le-
tom 1958/59 so bile tako gimnazije skrčene na štiriletne šole, saj so bile
nižje gimnazije preoblikovane v višje razrede enotne osemletne osnovne
šole. Višje gimnazije ali po novem samo gimnazije so bile izenačene z vse-
mi drugimi srednjimi šolami in vsaj teoretično niso bile več tiste srednje
šole, ki šolajo najboljši kader za študij na univerzi. Kot novost jim je bila
poleg jezikov, družboslovnih in prirodoslovnih predmetov dodana še zah-
teva, naj gimnazijci v srednji šoli pridobivajo tudi osnove tehnične izobraz-
be. V zakonu ni bila nikjer omenjena klasična gimnazija, tako da je bilo za
tisti dve, ki jih je Slovenija še imela v Ljubljani in Mariboru, jasno, da bo-
sta v nekaj letih ukinjeni.
Splošni zakon o šolstvu je bil tudi vnovičen poskus centralizacije šol-
ske politike, saj je bilo v njem zapisano, da osnovne smernice za šolstvo do-
loča Prosvetni svet Jugoslavije. Ustanovljen je bil jeseni 1958, za predsedni-
ka pa je bil imenovan veliki zagovornik »jugoslovanizacije« v kulturi Ro-
doljub Čolaković. Sestavljen je bil po takšnem načelu, da so lahko s strani
zvezne vlade delegirani člani brez težav preglasovali skeptike iz vrst repu-
bliških predstavnikov. Ni pa mogel Prosvetni svet uzakoniti svojih zahtev
na nižji ravni, saj so bili po zakonodaji za to odgovorni le republiški organi.
Prosvetni svet se je že leta 1958 zavzel za dve izbirni smeri gimnazije, za
družbeno-jezikovno in naravoslovno-matematično. Pri prvi bi bil v pred-
metniku poudarek na zgodovini z osnovami sociologije, politične ekono-
mije in filozofije, pri drugi pa bi pozornost v prvi vrsti veljala matemati-
ki in fiziki.32
Predlog je vsaj v Sloveniji naletel na bolj zadržane glasove. Iz predloga
Prosvetnega sveta je bilo namreč jasno razvidno izničevanje pomena gim-
nazij kot osrednje splošnoizobraževalne šole in njeno spreminjanje v smer,
ki je v Sloveniji dejansko zaživela v začetku osemdesetih let z »ukinitvi-
jo« gimnazij v usmerjenem izobraževanju. Da načela, ki so jih oblikova-
li v Beogradu, niso mogla biti najbolj po slovenskem okusu, pove že pogled
na sestav osrednje skupine za gimnazije, ki je po zahtevah Komisije za re-
30 Savezna narodna skupština, stenografske beleške, knj. III, sv. 2, Beograd 1956, 374.
31 Uradni list FLRJ XIV, št. 28 (16. 7. 1958), 746—761.
32 ARS, AS 250, f. 38, 244—61, Teze za reformo gimnazije, 2—3.
sebno mesto in pri tem se mora določiti tudi pravo mesto naše srednje šole
splošnega izobraževanja — gimnaziji, ki je, kot veste, dosedaj bila privilegi-
rana šola in okostje našega šolskega sistema. To ne bo več, temveč bo zavze-
la svoje mesto med ostalimi srednjimi šolami.«30
S sprejemom splošnega zakona o šolstvu 25. junija 1958 je bila v Jugo-
slaviji uzakonjena enotna obvezna osemletna osnovna šola.31 S šolskim le-
tom 1958/59 so bile tako gimnazije skrčene na štiriletne šole, saj so bile
nižje gimnazije preoblikovane v višje razrede enotne osemletne osnovne
šole. Višje gimnazije ali po novem samo gimnazije so bile izenačene z vse-
mi drugimi srednjimi šolami in vsaj teoretično niso bile več tiste srednje
šole, ki šolajo najboljši kader za študij na univerzi. Kot novost jim je bila
poleg jezikov, družboslovnih in prirodoslovnih predmetov dodana še zah-
teva, naj gimnazijci v srednji šoli pridobivajo tudi osnove tehnične izobraz-
be. V zakonu ni bila nikjer omenjena klasična gimnazija, tako da je bilo za
tisti dve, ki jih je Slovenija še imela v Ljubljani in Mariboru, jasno, da bo-
sta v nekaj letih ukinjeni.
Splošni zakon o šolstvu je bil tudi vnovičen poskus centralizacije šol-
ske politike, saj je bilo v njem zapisano, da osnovne smernice za šolstvo do-
loča Prosvetni svet Jugoslavije. Ustanovljen je bil jeseni 1958, za predsedni-
ka pa je bil imenovan veliki zagovornik »jugoslovanizacije« v kulturi Ro-
doljub Čolaković. Sestavljen je bil po takšnem načelu, da so lahko s strani
zvezne vlade delegirani člani brez težav preglasovali skeptike iz vrst repu-
bliških predstavnikov. Ni pa mogel Prosvetni svet uzakoniti svojih zahtev
na nižji ravni, saj so bili po zakonodaji za to odgovorni le republiški organi.
Prosvetni svet se je že leta 1958 zavzel za dve izbirni smeri gimnazije, za
družbeno-jezikovno in naravoslovno-matematično. Pri prvi bi bil v pred-
metniku poudarek na zgodovini z osnovami sociologije, politične ekono-
mije in filozofije, pri drugi pa bi pozornost v prvi vrsti veljala matemati-
ki in fiziki.32
Predlog je vsaj v Sloveniji naletel na bolj zadržane glasove. Iz predloga
Prosvetnega sveta je bilo namreč jasno razvidno izničevanje pomena gim-
nazij kot osrednje splošnoizobraževalne šole in njeno spreminjanje v smer,
ki je v Sloveniji dejansko zaživela v začetku osemdesetih let z »ukinitvi-
jo« gimnazij v usmerjenem izobraževanju. Da načela, ki so jih oblikova-
li v Beogradu, niso mogla biti najbolj po slovenskem okusu, pove že pogled
na sestav osrednje skupine za gimnazije, ki je po zahtevah Komisije za re-
30 Savezna narodna skupština, stenografske beleške, knj. III, sv. 2, Beograd 1956, 374.
31 Uradni list FLRJ XIV, št. 28 (16. 7. 1958), 746—761.
32 ARS, AS 250, f. 38, 244—61, Teze za reformo gimnazije, 2—3.
