Page 50 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 50
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
zahtevah dnevne politike. Pri slovenščini so se, denimo, težave z »ideo-
loško neustrezno« obravnavo pokazale v Pregledu slovenskega slovstva,18
ki ga je leta 1948 izdala Marja Boršnik le kot skripto za člane Slavistične-
ga društva, saj, kot je zapisala sama desetletje in pol kasneje, »nisem in ni-
sem mogla doseči kljub daljnosežni diskusiji ne prepričljive kritike ne legal-
ne objave. /.../ Ker je bil ta pregledek po osvoboditvi prvi in dolgo časa edi-
ni, ki je v neznatni nakladi zašel v ožjo javnost, so ga, kot rečeno, brez moje
vednosti razmnoževali in maličili, da sebi ni bil več podoben.«19 Ob ta-
kšnem »maličenju« so seveda iz pregledov odpadali literati, ki niso ustre-
zali komunističnim kulturnim ideologom, od znanih slovenskih pesnikov
npr. Alojz Gradnik.20
Za občo zgodovino pa so, kot so najavili v partijski šolski komisiji, že v
letih 1945—46 poskrbeli za prevode ruskih učbenikov. V teh je bilo znan-
stvenih historiografskih dognanj bolj malo, zato pa toliko več ideoloških
karakterizacij in propagiranja točno določenega družbenega sistema.
Ideologizacija se je pokazala tudi v organizaciji tečajev za pedagoški ka-
der, kjer je stroko vse bolj izpodrivala ideologija. Kot primer si oglejmo le
okrožnico ministrstva za prosveto Slovenije z naštetimi tečaji za profesor-
je gimnazij in učiteljišč poleti 1946. To so bili: politično ideološki tečaj za
ravnatelje, strokovno politični tečaj za zgodovinarje in zemljepisce, stro-
kovno politični tečaj za prirodoslovce in konferenca slavistov.21
V letih 1945—50 so gimnazije doživele veliko malenkostnih sprememb,
ki so imele po večini slabe posledice, saj so bile nesistematične in le krpa-
nje lukenj, ne pa treznejše in dolgoročnejše reševanje nakopičenih težav in
problemov. Uzakonitev sedemletne šolske obveznosti v Jugoslaviji 11. julija
1946 je bila visok davek, ki ga je morala plačati Slovenija na račun namišlje-
ne jugoslovanske kulturne enotnosti. Za kulturno nerazvite je to dejansko
bil velik korak naprej, ki ga pravzaprav povsod niti niso bili sposobni takoj
uresničiti, za Slovenijo z uveljavljeno osemletno obvezo in ustaljeno mrežo
šol pa je bil to velik korak nazaj. S šolskim letom 1946/47 sta tako v Slove-
niji štiriletna osnovna šola in triletna nižja gimnazija tvorili obvezno sede-
mletno šolo.22 Toda različne razmere še niso dopuščale enotnejše nižje sre-
dnje šole, saj so bile investicije v šolstvo minimalne, primankljaj učiteljske-
ga kadra pa precejšen. Višja gimnazija je bila v tistem obdobju petletna šola.
18 M.B., Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1948.
19 Marja Boršnik, Študije in fragmenti, Maribor 1962, 9—10.
20 Glej npr. Kratek pregled slovenske književnosti, Celje 1948, in primerjaj s študijo Marje Boršnik.
21 Vestnik I, št. 2 (12. 6. 1946), 14—15.
22 Spremembe k učnem načrtu za gimnazijo za šolsko leto 1946/47, Ljubljana 1946.
zahtevah dnevne politike. Pri slovenščini so se, denimo, težave z »ideo-
loško neustrezno« obravnavo pokazale v Pregledu slovenskega slovstva,18
ki ga je leta 1948 izdala Marja Boršnik le kot skripto za člane Slavistične-
ga društva, saj, kot je zapisala sama desetletje in pol kasneje, »nisem in ni-
sem mogla doseči kljub daljnosežni diskusiji ne prepričljive kritike ne legal-
ne objave. /.../ Ker je bil ta pregledek po osvoboditvi prvi in dolgo časa edi-
ni, ki je v neznatni nakladi zašel v ožjo javnost, so ga, kot rečeno, brez moje
vednosti razmnoževali in maličili, da sebi ni bil več podoben.«19 Ob ta-
kšnem »maličenju« so seveda iz pregledov odpadali literati, ki niso ustre-
zali komunističnim kulturnim ideologom, od znanih slovenskih pesnikov
npr. Alojz Gradnik.20
Za občo zgodovino pa so, kot so najavili v partijski šolski komisiji, že v
letih 1945—46 poskrbeli za prevode ruskih učbenikov. V teh je bilo znan-
stvenih historiografskih dognanj bolj malo, zato pa toliko več ideoloških
karakterizacij in propagiranja točno določenega družbenega sistema.
Ideologizacija se je pokazala tudi v organizaciji tečajev za pedagoški ka-
der, kjer je stroko vse bolj izpodrivala ideologija. Kot primer si oglejmo le
okrožnico ministrstva za prosveto Slovenije z naštetimi tečaji za profesor-
je gimnazij in učiteljišč poleti 1946. To so bili: politično ideološki tečaj za
ravnatelje, strokovno politični tečaj za zgodovinarje in zemljepisce, stro-
kovno politični tečaj za prirodoslovce in konferenca slavistov.21
V letih 1945—50 so gimnazije doživele veliko malenkostnih sprememb,
ki so imele po večini slabe posledice, saj so bile nesistematične in le krpa-
nje lukenj, ne pa treznejše in dolgoročnejše reševanje nakopičenih težav in
problemov. Uzakonitev sedemletne šolske obveznosti v Jugoslaviji 11. julija
1946 je bila visok davek, ki ga je morala plačati Slovenija na račun namišlje-
ne jugoslovanske kulturne enotnosti. Za kulturno nerazvite je to dejansko
bil velik korak naprej, ki ga pravzaprav povsod niti niso bili sposobni takoj
uresničiti, za Slovenijo z uveljavljeno osemletno obvezo in ustaljeno mrežo
šol pa je bil to velik korak nazaj. S šolskim letom 1946/47 sta tako v Slove-
niji štiriletna osnovna šola in triletna nižja gimnazija tvorili obvezno sede-
mletno šolo.22 Toda različne razmere še niso dopuščale enotnejše nižje sre-
dnje šole, saj so bile investicije v šolstvo minimalne, primankljaj učiteljske-
ga kadra pa precejšen. Višja gimnazija je bila v tistem obdobju petletna šola.
18 M.B., Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1948.
19 Marja Boršnik, Študije in fragmenti, Maribor 1962, 9—10.
20 Glej npr. Kratek pregled slovenske književnosti, Celje 1948, in primerjaj s študijo Marje Boršnik.
21 Vestnik I, št. 2 (12. 6. 1946), 14—15.
22 Spremembe k učnem načrtu za gimnazijo za šolsko leto 1946/47, Ljubljana 1946.
