Page 48 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 48
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
Predmetnik je v primerjavi s predvojnimi leti že doživljal spremembe,
saj je verouk postal neobvezen predmet in v nekaj letih popolnoma zapustil
šolske prostore. Kot samostojen predmet je odpadla tudi higiena, ki pred
vojno ni bila na urnikih ravno zaradi želja in zahtev slovenskih šolnikov.
Več novosti so prinesli še učni načrti, ki so bili vse bolj podrejeni zahtevam
ideologije novih komunističnih oblastnikov.
Načrti za odpiranje novih gimnazij so bili že prva leta po vojni precej
večji, toda ministrstvo se je moralo ozirati predvsem na pomanjkanje ka-
drov, saj »ne razpolaga z zadostnim številom strokovnih učnih moči, ker
zlasti mlade gimnazije potrebujejo vedno več dobrega kadra in srednje šole
v coni B /Julijske krajine, op. A. G./ še posebej slovenskih profesorjev; zato
moramo biti pri odpiranju novih razredov in oddelkov gospodarni«.15
Nova politična elita je kmalu pokazala, kakšne so njene zahteve za delo
v šolskih prostorih. Marksistična ideologija naj bi izpodrinila ostale, v Slo-
veniji predvsem katoliško, ki je še močno prežemala celoten učni proces.
Nadzor nad delom je dobila šolska komisija pri CK KPJ in njej podrejene
republiške komisije. Jugoslovansko komisijo je vodila ministrica za prosve-
to Srbije Mitra Mitrović-Djilas, slovensko pa slovenski prosvetni minister
Ferdo Kozak. Na seji zvezne komisije 21. in 22. novembra 1945 v Beogra-
du je Mitrovićeva razložila, da morajo biti »federalna ministrstva za pro-
sveto samo ekspoziture šolskih komisij, so administrativni forumi za izva-
janje partijske prosvetne politike, prenosni organi te politike«. Opozorila
je, da bi morali ustanavljati čim več srednjih strokovnih šol, ne pa pretirava-
ti s popolnimi gimnazijami. V predmetnike bi morali »brez velikega hru-
pa vnesti marksizem v vse predmete«. Povsem jasno je bilo tudi rečeno, da
je potrebno že misliti na postopno ukinitev klasičnih gimnazij. Pri učbe-
nikih je bilo najbolj pereče vprašanje poučevanja zgodovine, sklenili pa so,
da »dokler nimamo učbenikov, naj se napišejo marksistične karakterizaci-
je zgodovinskih epoh, ves ostali materijal, ki naj se uporablja kot ilustraci-
ja teh epoh, naj se vzame iz dosedanjih učbenikov«. Da ne bi bile karakte-
rizacije epoh »napačne«, je šolska komisija CK KPJ zahtevala, da »naj fe-
deralne enote pošljejo po šest izvodov rokopisa najprej na odobritev na CK
KPJ«. Pri obči zgodovini naj bi si pomagali kar s prevodi ruskih učbeni-
kov, za pouk maternega jezika pa naj bi CK KPJ izdelal »načrt, po katerem
naj te komisije sestavijo učbenik oz. priročnik za književnost«.16
Pri izvedbi načrtov je komunistična oblast računala, da bodo težave pred-
vsem z učitelji in profesorji, ki so se že v prvi Jugoslaviji izkazali s svojo nepo-
15 Vestnik Ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije (dalje: Vestnik) I, št. 6 (25. 9. 1946), 55.
16 ARS, AS 1589/III, š. 25, Poročilo o seji komisije pri CK KPJ, 21.—22. 11. 1945 v Beogradu.
Predmetnik je v primerjavi s predvojnimi leti že doživljal spremembe,
saj je verouk postal neobvezen predmet in v nekaj letih popolnoma zapustil
šolske prostore. Kot samostojen predmet je odpadla tudi higiena, ki pred
vojno ni bila na urnikih ravno zaradi želja in zahtev slovenskih šolnikov.
Več novosti so prinesli še učni načrti, ki so bili vse bolj podrejeni zahtevam
ideologije novih komunističnih oblastnikov.
Načrti za odpiranje novih gimnazij so bili že prva leta po vojni precej
večji, toda ministrstvo se je moralo ozirati predvsem na pomanjkanje ka-
drov, saj »ne razpolaga z zadostnim številom strokovnih učnih moči, ker
zlasti mlade gimnazije potrebujejo vedno več dobrega kadra in srednje šole
v coni B /Julijske krajine, op. A. G./ še posebej slovenskih profesorjev; zato
moramo biti pri odpiranju novih razredov in oddelkov gospodarni«.15
Nova politična elita je kmalu pokazala, kakšne so njene zahteve za delo
v šolskih prostorih. Marksistična ideologija naj bi izpodrinila ostale, v Slo-
veniji predvsem katoliško, ki je še močno prežemala celoten učni proces.
Nadzor nad delom je dobila šolska komisija pri CK KPJ in njej podrejene
republiške komisije. Jugoslovansko komisijo je vodila ministrica za prosve-
to Srbije Mitra Mitrović-Djilas, slovensko pa slovenski prosvetni minister
Ferdo Kozak. Na seji zvezne komisije 21. in 22. novembra 1945 v Beogra-
du je Mitrovićeva razložila, da morajo biti »federalna ministrstva za pro-
sveto samo ekspoziture šolskih komisij, so administrativni forumi za izva-
janje partijske prosvetne politike, prenosni organi te politike«. Opozorila
je, da bi morali ustanavljati čim več srednjih strokovnih šol, ne pa pretirava-
ti s popolnimi gimnazijami. V predmetnike bi morali »brez velikega hru-
pa vnesti marksizem v vse predmete«. Povsem jasno je bilo tudi rečeno, da
je potrebno že misliti na postopno ukinitev klasičnih gimnazij. Pri učbe-
nikih je bilo najbolj pereče vprašanje poučevanja zgodovine, sklenili pa so,
da »dokler nimamo učbenikov, naj se napišejo marksistične karakterizaci-
je zgodovinskih epoh, ves ostali materijal, ki naj se uporablja kot ilustraci-
ja teh epoh, naj se vzame iz dosedanjih učbenikov«. Da ne bi bile karakte-
rizacije epoh »napačne«, je šolska komisija CK KPJ zahtevala, da »naj fe-
deralne enote pošljejo po šest izvodov rokopisa najprej na odobritev na CK
KPJ«. Pri obči zgodovini naj bi si pomagali kar s prevodi ruskih učbeni-
kov, za pouk maternega jezika pa naj bi CK KPJ izdelal »načrt, po katerem
naj te komisije sestavijo učbenik oz. priročnik za književnost«.16
Pri izvedbi načrtov je komunistična oblast računala, da bodo težave pred-
vsem z učitelji in profesorji, ki so se že v prvi Jugoslaviji izkazali s svojo nepo-
15 Vestnik Ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije (dalje: Vestnik) I, št. 6 (25. 9. 1946), 55.
16 ARS, AS 1589/III, š. 25, Poročilo o seji komisije pri CK KPJ, 21.—22. 11. 1945 v Beogradu.
