Page 170 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 170
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
Izboljšanje odnosov med državo in cerkvijo se je pokazalo tudi v po-
večanju števila slušateljev na verskih šolah v začetku šestdesetih let, v letu
1965 pa je po poročilu komisije za verska vprašanja Slovenije sledil »kvali-
tativen skok, ko so številke dotoka novih kadrov presegle vse dosedanje«.
Število študentov na Teološki fakulteti v Ljubljani se je npr. od leta 1961,
ko so bili vpisani 103. študenti, v nekaj letih podvojilo in jih je bilo leta
1965 vpisanih že 205, s čimer je bilo tudi prvič preseženo rekordno število
vpisanih iz let pred začetkom druge svetovne vojne. Če bi k temu prišteli še
slovenske bogoslovce, ki so študirali na drugih teoloških fakultetah, ter ti-
ste, ki so v tem letu služili vojni rok, je teologijo študiralo več kot 250 mla-
dih Slovencev. V teh petih letih se je skoraj podvojilo tudi število semenišč-
nikov. Medtem ko so bili 1961. leta 203, jih je bilo v šolskem letu 1965/66
že 368, od tega v Vipavi 89 in v Mariboru 77, preostali pa še vedno v ra-
znih hrvaških semeniščih in pri redovnikih. V skladu z naraščanjem šte-
vila semeniščnikov so predvidevali, da naj bi vpis na Teološko fakulteto v
naslednjih letih še naraščal, številnejše pa so bile tudi prošnje in akcije za
širjenje verskih vzgojnih zavodov. Po mnenju komisije za verska vprašanja
se je precej spremenilo tudi vzdušje med šolajočo se mladino v teh zavo-
dih, saj so kazali »željo po sprostitvi in liberalizacijo režima«, vključeva-
li so se v dejavnosti izven štirih sten cerkvenih zavodov in sledili časopisju:
»To vse pa še ne pomeni, da bi se njihovo po večini odklonilno stališče do
našega političnega sistema približalo pozitivnim naporom za socialistično
zgraditev naše družbe, ampak predvsem pomeni iskanje novih načinov in
novih poti, da bi v naši stvarnosti ponovno zavzeli močnejše pozicije med
ljudstvom. Stojijo na stališču, da je treba vrniti slovenski narod cerkvi na
sodobnejši način. Zato odklanjajo klasični klerikalizem, ki je bil značilen
za delovanje cerkve in ga nekateri ocenjujejo kot nasilje, zlorabo cerkve in
vere. Za današnje čase, menijo, tak klerikalizem ni več primeren.«36
Sprememba politike je bila vidna tudi v odnosu oblasti do poučevanja
verouka. Po izločitvi pouka iz šolskih prostorov so ga duhovniki poučeva-
li v cerkvah ali zakristijah, poučevanje izven teh prostorov pa so oblastni-
ki lahko šteli za kršitev zakonodaje. Cerkvena oblast je sledila načelom šol-
ske reforme in ob uzakonitvi osemletne osnovne šole tudi sama pripravi-
la učni načrt za osem razredov verouka, vodila evidenco prisotnosti in iz-
dajala spričevala o uspehu. Po mnenju oblasti je bil pouk ponekod pedago-
ško dokaj sodobno zasnovan, saj so uporabljali različne tehniške pripomoč-
ke in organizirali izlete.
36 ARS, AS 1211, š. 83, Zadeva: Duhovniški naraščaj (21. 4. 1966).
Izboljšanje odnosov med državo in cerkvijo se je pokazalo tudi v po-
večanju števila slušateljev na verskih šolah v začetku šestdesetih let, v letu
1965 pa je po poročilu komisije za verska vprašanja Slovenije sledil »kvali-
tativen skok, ko so številke dotoka novih kadrov presegle vse dosedanje«.
Število študentov na Teološki fakulteti v Ljubljani se je npr. od leta 1961,
ko so bili vpisani 103. študenti, v nekaj letih podvojilo in jih je bilo leta
1965 vpisanih že 205, s čimer je bilo tudi prvič preseženo rekordno število
vpisanih iz let pred začetkom druge svetovne vojne. Če bi k temu prišteli še
slovenske bogoslovce, ki so študirali na drugih teoloških fakultetah, ter ti-
ste, ki so v tem letu služili vojni rok, je teologijo študiralo več kot 250 mla-
dih Slovencev. V teh petih letih se je skoraj podvojilo tudi število semenišč-
nikov. Medtem ko so bili 1961. leta 203, jih je bilo v šolskem letu 1965/66
že 368, od tega v Vipavi 89 in v Mariboru 77, preostali pa še vedno v ra-
znih hrvaških semeniščih in pri redovnikih. V skladu z naraščanjem šte-
vila semeniščnikov so predvidevali, da naj bi vpis na Teološko fakulteto v
naslednjih letih še naraščal, številnejše pa so bile tudi prošnje in akcije za
širjenje verskih vzgojnih zavodov. Po mnenju komisije za verska vprašanja
se je precej spremenilo tudi vzdušje med šolajočo se mladino v teh zavo-
dih, saj so kazali »željo po sprostitvi in liberalizacijo režima«, vključeva-
li so se v dejavnosti izven štirih sten cerkvenih zavodov in sledili časopisju:
»To vse pa še ne pomeni, da bi se njihovo po večini odklonilno stališče do
našega političnega sistema približalo pozitivnim naporom za socialistično
zgraditev naše družbe, ampak predvsem pomeni iskanje novih načinov in
novih poti, da bi v naši stvarnosti ponovno zavzeli močnejše pozicije med
ljudstvom. Stojijo na stališču, da je treba vrniti slovenski narod cerkvi na
sodobnejši način. Zato odklanjajo klasični klerikalizem, ki je bil značilen
za delovanje cerkve in ga nekateri ocenjujejo kot nasilje, zlorabo cerkve in
vere. Za današnje čase, menijo, tak klerikalizem ni več primeren.«36
Sprememba politike je bila vidna tudi v odnosu oblasti do poučevanja
verouka. Po izločitvi pouka iz šolskih prostorov so ga duhovniki poučeva-
li v cerkvah ali zakristijah, poučevanje izven teh prostorov pa so oblastni-
ki lahko šteli za kršitev zakonodaje. Cerkvena oblast je sledila načelom šol-
ske reforme in ob uzakonitvi osemletne osnovne šole tudi sama pripravi-
la učni načrt za osem razredov verouka, vodila evidenco prisotnosti in iz-
dajala spričevala o uspehu. Po mnenju oblasti je bil pouk ponekod pedago-
ško dokaj sodobno zasnovan, saj so uporabljali različne tehniške pripomoč-
ke in organizirali izlete.
36 ARS, AS 1211, š. 83, Zadeva: Duhovniški naraščaj (21. 4. 1966).
