Page 167 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 167
Oblast in katoliško šolstvo na Slovenskem po letu 1945
turnih prireditev v mestu ipd., toda zaradi omejitev in dodatnih pogojev je
bil stik z zunanjim svetom, po mnenju delegacije Sveta za šolstvo, skorajda
onemogočen in »so študenti odrezani od vsega kulturnega, političnega in
družabnega življenja, ne da bi jim to kdo formalno prepovedal ali branil«.
Večjo sproščenost so naslednjega dne opazili na ogledu Teološke fakulte-
te, kjer so naleteli na sodobnejšo orientacijo šolanja, a ob tem pripomnili,
da »je koncept dosledno idealističen«. Delovni dan študentov je bil razpo-
tegnjen od jutra do večera, kajti »študenta tudi še v teh letih štejejo za ‚ne-
razsodnega‘, zato ‚dobrohotno mislijo‘ zanje drugi«. V zaključnih ocenah
so ocenjevalci vnovič poudarjali, da je celotno delo na Teološki fakulteti in
v semenišču zelo odtujeno družbeni stvarnosti in zunanjim vplivom, da je
vse pod strogo kontrolo cerkvenih dostojanstvenikov, da pa si študentje te-
ologije želijo, da bi bili po pravicah izenačeni z drugimi študenti v državi.29
Teden dni kasneje, 5. maja 1960, so inšpektorji opravili nadzor Srednje
verske šole v Vipavi in tamkajšnjega malega semenišča. Za Srednjo versko
šolo so ugotovili, da poučujejo sicer po gimnazijskem programu, le da ni-
majo predmeta predvojaške vzgoje in da imajo manj ur telesne vzgoje. Za-
radi latinščine je bila šola pravzaprav posebnost v Sloveniji, saj je bila »to
stara klasična gimnazija«, kakršne so po šolski reformi leta 1958 v Jugo-
slaviji ukinili. Učiteljski zbor je na eni od konferenc celo predlagal prei-
menovanje šole v Škofijsko klasično gimnazijo, a je to preprečil škof Toroš,
»zavedajoč se, da bi oblast v tem primeru lahko nastopila proti taki šoli«.
Šolska zakonodaja namreč ni omenjala klasičnih gimnazij. Profesorski ka-
der na šoli je bil po mnenju inšpektorjev pomanjkljivo izobražen, pouk je
bil povsem idealistično zasnovan, humanistične teme pa obravnavane iz-
razito versko, brez povezave s širšo družbeno stvarnostjo. Tudi izvenšol-
sko delo je bilo, tako kot v Ljubljani, določeno do podrobnosti, tako »da
že samo po sebi onemogoča gojencem vsakršno sprostitev po lastni volji«.
Za vse stavbe, v katerih je potekala vzgojna dejavnost, so ocenjevalci meni-
li, da so sicer stare, da pa v njih vladata primeren red in snaga. Pri opremi
pa jih je zmotilo dejstvo, da so bile na čelnih in bolj vidnih stenah slike pa-
peža, škofov in svetnikov, slike jugoslovanskega predsednika Josipa Broza
Tita pa so bile običajno manjše in obešene na malo vidnih mestih. Nekako
v nasprotju z ocenami inšpekcije o nesvobodnem ozračju v verskih vzgoj-
nih ustanovah pa je bila navedba, da se nad tem ne pritožujejo tisti, ki so
bili temu strogemu redu podrejeni, torej dijaki in študenti. Ti so večinoma
izhajali iz socialno šibkejših družin kmetov in delavcev in jim je prav po-
29 ARS, AS 1211, š. 143, Inšpekcija centralnega semenišča v Ljubljani, ogled Teološke fakultete v
Ljubljani in inšpekcija Srednje verske šole in malega semenišča v Vipavi (20. 5. 1960).
turnih prireditev v mestu ipd., toda zaradi omejitev in dodatnih pogojev je
bil stik z zunanjim svetom, po mnenju delegacije Sveta za šolstvo, skorajda
onemogočen in »so študenti odrezani od vsega kulturnega, političnega in
družabnega življenja, ne da bi jim to kdo formalno prepovedal ali branil«.
Večjo sproščenost so naslednjega dne opazili na ogledu Teološke fakulte-
te, kjer so naleteli na sodobnejšo orientacijo šolanja, a ob tem pripomnili,
da »je koncept dosledno idealističen«. Delovni dan študentov je bil razpo-
tegnjen od jutra do večera, kajti »študenta tudi še v teh letih štejejo za ‚ne-
razsodnega‘, zato ‚dobrohotno mislijo‘ zanje drugi«. V zaključnih ocenah
so ocenjevalci vnovič poudarjali, da je celotno delo na Teološki fakulteti in
v semenišču zelo odtujeno družbeni stvarnosti in zunanjim vplivom, da je
vse pod strogo kontrolo cerkvenih dostojanstvenikov, da pa si študentje te-
ologije želijo, da bi bili po pravicah izenačeni z drugimi študenti v državi.29
Teden dni kasneje, 5. maja 1960, so inšpektorji opravili nadzor Srednje
verske šole v Vipavi in tamkajšnjega malega semenišča. Za Srednjo versko
šolo so ugotovili, da poučujejo sicer po gimnazijskem programu, le da ni-
majo predmeta predvojaške vzgoje in da imajo manj ur telesne vzgoje. Za-
radi latinščine je bila šola pravzaprav posebnost v Sloveniji, saj je bila »to
stara klasična gimnazija«, kakršne so po šolski reformi leta 1958 v Jugo-
slaviji ukinili. Učiteljski zbor je na eni od konferenc celo predlagal prei-
menovanje šole v Škofijsko klasično gimnazijo, a je to preprečil škof Toroš,
»zavedajoč se, da bi oblast v tem primeru lahko nastopila proti taki šoli«.
Šolska zakonodaja namreč ni omenjala klasičnih gimnazij. Profesorski ka-
der na šoli je bil po mnenju inšpektorjev pomanjkljivo izobražen, pouk je
bil povsem idealistično zasnovan, humanistične teme pa obravnavane iz-
razito versko, brez povezave s širšo družbeno stvarnostjo. Tudi izvenšol-
sko delo je bilo, tako kot v Ljubljani, določeno do podrobnosti, tako »da
že samo po sebi onemogoča gojencem vsakršno sprostitev po lastni volji«.
Za vse stavbe, v katerih je potekala vzgojna dejavnost, so ocenjevalci meni-
li, da so sicer stare, da pa v njih vladata primeren red in snaga. Pri opremi
pa jih je zmotilo dejstvo, da so bile na čelnih in bolj vidnih stenah slike pa-
peža, škofov in svetnikov, slike jugoslovanskega predsednika Josipa Broza
Tita pa so bile običajno manjše in obešene na malo vidnih mestih. Nekako
v nasprotju z ocenami inšpekcije o nesvobodnem ozračju v verskih vzgoj-
nih ustanovah pa je bila navedba, da se nad tem ne pritožujejo tisti, ki so
bili temu strogemu redu podrejeni, torej dijaki in študenti. Ti so večinoma
izhajali iz socialno šibkejših družin kmetov in delavcev in jim je prav po-
29 ARS, AS 1211, š. 143, Inšpekcija centralnega semenišča v Ljubljani, ogled Teološke fakultete v
Ljubljani in inšpekcija Srednje verske šole in malega semenišča v Vipavi (20. 5. 1960).
