Page 173 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 173
Oblast in katoliško šolstvo na Slovenskem po letu 1945
bi bilo povezano z dolgotrajnimi postopki. Zato so kot hitrejšo in bolj prožno
rešitev nakazali možnost, da bi odprta vprašanja, v primerih, kjer je to mo-
žno, reševali neposredno s stikom med strankami, npr. skupnostjo zdravstve-
nega zavarovanja in versko šolo, pri čemer bi Komisija SR Slovenije za odnose
z verskimi skupnostmi igrala vlogo posrednika in z dotacijami krila tudi po-
trebna sredstva. Na končno rešitev pa bo treba, je omenil predsednik komi-
sije, še počakati: »Če rezimiramo, bi kazalo z realizacijo v načelu nedvomno
politično nujnega ukrepa počakati toliko časa, da bi se ob sprejemanju ustre-
znega novega zakona z eno samo določbo brez pompa rešilo tudi to vpraša-
nje. Do tedaj pa naj bi se skušalo v praksi reševati poedine zahteve iz teh na-
slovov v smislu zgoraj zavzetih načelnih stališč.«40
Po teh načelih se je začel položaj slušateljev verskih šol v primerjavi s
prejšnjimi desetletji hitro izboljševati, čeprav šole še niso dobile pravice iz-
dajanja javnih listin. Pravni status dijakov in študentov verskih šol je bil
nato uradno izenačen s slušatelji državnih šol s sprejemom zakona o prav-
nem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je
republiška skuščina sprejela 24. maja 1976.41
Med vidnejšimi spremembami je bila možnost odložitve služenja vo-
jaškega roka za dijake in študente ter preložitve vojaških vaj za profesorje
in študente. Posrednik med verskimi vzgojnimi ustanovami in vojaškimi
oblastmi je bila Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, na
katero so šole naslavljale prošnje za odložitev služenja vojaškega roka. Ko-
misija je nato prošnjo posredovala vojaškim oblastem in ob navedbi opra-
vičenega vzroka (npr. ponavljanje razreda ali opravljanje popravnih izpi-
tov) izrazila željo, da se prošnji ugodi, saj je bilo enako omogočeno tudi di-
jakom in študentom na državnih šolah. Med pregledanimi dokumenti si-
cer ni odgovorov vojaških oblasti, tako da na tej podlagi ne moremo soditi
o uspešnosti posredovanj. Nam pa več dopisov verskih šol komisiji kaže, da
so bila ta očitno uspešna. Ko je, denimo, Srednja verska šola Želimlje pred
začetkom šolskega leta 1982/83 poslala komisiji spisek osmih oseb, »ki so
možni kandidati za vpoklic na odsluženje vojaškega roka v JLA«, je ravna-
telj šole na koncu dopisa izrazil tudi prepričanje, »da bo Vaše posredovanje
uspešno kot vedno doslej«.42
Po novem zakonu o vojaški obveznosti iz leta 1980 in njegovih dopol-
nilih v naslednjem letu so bili vsi dijaki in študentje deležni enakih ugo-
40 ARS, AS 1211, š. 143, Informacija (Komisija SR Slovenije za verska vprašanja) (31. 3. 1971).
41 Uradni list SRS, št. 15 (4. 6. 1976), 794–796.
42 ARS, AS 1211, š. 143, Dopis Srednje verske šole Želimlje – Komisiji SR Slovenije za odnose z
verskimi skupnostmi (28. 9. 1982).
bi bilo povezano z dolgotrajnimi postopki. Zato so kot hitrejšo in bolj prožno
rešitev nakazali možnost, da bi odprta vprašanja, v primerih, kjer je to mo-
žno, reševali neposredno s stikom med strankami, npr. skupnostjo zdravstve-
nega zavarovanja in versko šolo, pri čemer bi Komisija SR Slovenije za odnose
z verskimi skupnostmi igrala vlogo posrednika in z dotacijami krila tudi po-
trebna sredstva. Na končno rešitev pa bo treba, je omenil predsednik komi-
sije, še počakati: »Če rezimiramo, bi kazalo z realizacijo v načelu nedvomno
politično nujnega ukrepa počakati toliko časa, da bi se ob sprejemanju ustre-
znega novega zakona z eno samo določbo brez pompa rešilo tudi to vpraša-
nje. Do tedaj pa naj bi se skušalo v praksi reševati poedine zahteve iz teh na-
slovov v smislu zgoraj zavzetih načelnih stališč.«40
Po teh načelih se je začel položaj slušateljev verskih šol v primerjavi s
prejšnjimi desetletji hitro izboljševati, čeprav šole še niso dobile pravice iz-
dajanja javnih listin. Pravni status dijakov in študentov verskih šol je bil
nato uradno izenačen s slušatelji državnih šol s sprejemom zakona o prav-
nem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je
republiška skuščina sprejela 24. maja 1976.41
Med vidnejšimi spremembami je bila možnost odložitve služenja vo-
jaškega roka za dijake in študente ter preložitve vojaških vaj za profesorje
in študente. Posrednik med verskimi vzgojnimi ustanovami in vojaškimi
oblastmi je bila Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, na
katero so šole naslavljale prošnje za odložitev služenja vojaškega roka. Ko-
misija je nato prošnjo posredovala vojaškim oblastem in ob navedbi opra-
vičenega vzroka (npr. ponavljanje razreda ali opravljanje popravnih izpi-
tov) izrazila željo, da se prošnji ugodi, saj je bilo enako omogočeno tudi di-
jakom in študentom na državnih šolah. Med pregledanimi dokumenti si-
cer ni odgovorov vojaških oblasti, tako da na tej podlagi ne moremo soditi
o uspešnosti posredovanj. Nam pa več dopisov verskih šol komisiji kaže, da
so bila ta očitno uspešna. Ko je, denimo, Srednja verska šola Želimlje pred
začetkom šolskega leta 1982/83 poslala komisiji spisek osmih oseb, »ki so
možni kandidati za vpoklic na odsluženje vojaškega roka v JLA«, je ravna-
telj šole na koncu dopisa izrazil tudi prepričanje, »da bo Vaše posredovanje
uspešno kot vedno doslej«.42
Po novem zakonu o vojaški obveznosti iz leta 1980 in njegovih dopol-
nilih v naslednjem letu so bili vsi dijaki in študentje deležni enakih ugo-
40 ARS, AS 1211, š. 143, Informacija (Komisija SR Slovenije za verska vprašanja) (31. 3. 1971).
41 Uradni list SRS, št. 15 (4. 6. 1976), 794–796.
42 ARS, AS 1211, š. 143, Dopis Srednje verske šole Želimlje – Komisiji SR Slovenije za odnose z
verskimi skupnostmi (28. 9. 1982).
