Page 154 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 154
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
slednjih letih razhajanja med Jugoslavijo in Vatikanom le še poglabljala.
Tako kot papež Pij XII. je bil tudi Stepinac brezkompromisni protikomu-
nist, to pa je bila politična drža, ki je bila porok za zaostrovanje odnosov
med državo in cerkvijo. Ena ob drugo sta tako trčili dve netoleranti ideolo-
giji, dve nedemokratični organizaciji, ki bi bili z nasprotnikom zadovoljni
le, če bi ta podpisal brezpogojno kapitulacijo.1
Komunistična oblast je v Jugoslaviji ostro nastopila proti rimskokatoli-
ški cerkvi predvsem zato, ker je bila ta edina močna delujoča ustanova, ki ni
bila pod nadzorom državne oblasti. Kolikor jasneje je cerkev pokazala, da
se ne bo dala vpreči v jarem novega režima, toliko ostrejši je bil nastop dr-
žavnih oblastnikov in aparata proti cerkvi, njenim vodilnim osebnostim in
njeni dejavnosti. Ekonomski položaj cerkve so poslabšali ukrepi nove go-
spodarske politike, zlasti agrarna reforma, saj so bile cerkvenim ustanovam
odvzete velike posesti. Tudi v premoženju, podržavljenem prek sekvestra
in nato nacionalizacij, je bilo več gospodarskih objektov, ki so bili v lasti
cerkvenih ustanov; zlasti je cerkev prizadelo podržavljanje tiskarn. Katoli-
ške tiskarne, tisk in učbeniki so delili usodo drugih zasebnih tiskarn in ti-
skovin, saj so bile tiskarne v dokaj kratkem času odvzete iz rok prejšnjih la-
stnikov, tisk in učbeniki pa so šli skozi postopek čiščenja starih zalog v knji-
garnah in knjižnicah, pri čemer je bilo uničenih tudi veliko del, pisanih
iz katoliškega svetovnonazorskega pogleda. Z monopolizacijo društvene-
ga delovanja je bilo prepovedano delovanje katoliških prosvetnih društev,
s podržavljanjem zdravstvenih in socialnih ustanov pa onemogočena kato-
liška karitativna dejavnost. Našteti ukrepi oblasti niso bili namenjeni zgolj
pritisku na cerkev, temveč so bili sad ideološke doktrine vladajoče Komu-
nistične partije, da mora politični revoluciji slediti še revolucija v gospodar-
ski in kulturni politiki. Katoliška cerkev kot ena od najbogatejših ustanov
na Slovenskem, ki je imela velik vpliv na kulturno in duhovno življenje, je
pri tem prestregla velik delež udarcev, ki jih je nova državna oblast usmeri-
la proti »ostankom preteklosti«.
1 Več o odnosu države in cerkve po letu 1945 v: V prelomnih časih: rezultati mednarodne raziska-
ve Aufbruch (1995–2000): Cerkev na Slovenskem v času komunizma in po njem (1945–2000),
ur. Peter Kvaternik, Ljubljana 2001; Tamara Griesser Pečar, Pomen »osvoboditve« za slovensko
katoliško cerkev, v: Slovenija v letu 1945, ur. Aleš Gabrič, Ljubljana 1996, 111–138; Dragoljub
R. Živojinović, Vatikan, katolička crkva i jugoslovenska vlast: 1941–1958, Beograd 1994; Cer-
kev na Slovenskem v 20. stoletju, ur. Metod Benedik in drugi, Ljubljana 2002; Viljem Pangerl,
Cerkev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, ur. Metod Bene-
dik, Celje 1991, 235–251; Mateja Režek, Država in katoliška cerkev v Jugoslaviji (1945–1966),
v: Država in cerkev, ur. Alenka Šelih, Janko Pleterski, Ljubljana 2002, 309–321; Mateja Režek,
»Vprašanje svobode vere je vprašanje osvoboditve cerkve od Vatikana«. Odnosi med državo in
katoliško cerkvijo v letih 1949-1953, Zgodovinski časopis 53 (1999), št. 3, 367–390.
slednjih letih razhajanja med Jugoslavijo in Vatikanom le še poglabljala.
Tako kot papež Pij XII. je bil tudi Stepinac brezkompromisni protikomu-
nist, to pa je bila politična drža, ki je bila porok za zaostrovanje odnosov
med državo in cerkvijo. Ena ob drugo sta tako trčili dve netoleranti ideolo-
giji, dve nedemokratični organizaciji, ki bi bili z nasprotnikom zadovoljni
le, če bi ta podpisal brezpogojno kapitulacijo.1
Komunistična oblast je v Jugoslaviji ostro nastopila proti rimskokatoli-
ški cerkvi predvsem zato, ker je bila ta edina močna delujoča ustanova, ki ni
bila pod nadzorom državne oblasti. Kolikor jasneje je cerkev pokazala, da
se ne bo dala vpreči v jarem novega režima, toliko ostrejši je bil nastop dr-
žavnih oblastnikov in aparata proti cerkvi, njenim vodilnim osebnostim in
njeni dejavnosti. Ekonomski položaj cerkve so poslabšali ukrepi nove go-
spodarske politike, zlasti agrarna reforma, saj so bile cerkvenim ustanovam
odvzete velike posesti. Tudi v premoženju, podržavljenem prek sekvestra
in nato nacionalizacij, je bilo več gospodarskih objektov, ki so bili v lasti
cerkvenih ustanov; zlasti je cerkev prizadelo podržavljanje tiskarn. Katoli-
ške tiskarne, tisk in učbeniki so delili usodo drugih zasebnih tiskarn in ti-
skovin, saj so bile tiskarne v dokaj kratkem času odvzete iz rok prejšnjih la-
stnikov, tisk in učbeniki pa so šli skozi postopek čiščenja starih zalog v knji-
garnah in knjižnicah, pri čemer je bilo uničenih tudi veliko del, pisanih
iz katoliškega svetovnonazorskega pogleda. Z monopolizacijo društvene-
ga delovanja je bilo prepovedano delovanje katoliških prosvetnih društev,
s podržavljanjem zdravstvenih in socialnih ustanov pa onemogočena kato-
liška karitativna dejavnost. Našteti ukrepi oblasti niso bili namenjeni zgolj
pritisku na cerkev, temveč so bili sad ideološke doktrine vladajoče Komu-
nistične partije, da mora politični revoluciji slediti še revolucija v gospodar-
ski in kulturni politiki. Katoliška cerkev kot ena od najbogatejših ustanov
na Slovenskem, ki je imela velik vpliv na kulturno in duhovno življenje, je
pri tem prestregla velik delež udarcev, ki jih je nova državna oblast usmeri-
la proti »ostankom preteklosti«.
1 Več o odnosu države in cerkve po letu 1945 v: V prelomnih časih: rezultati mednarodne raziska-
ve Aufbruch (1995–2000): Cerkev na Slovenskem v času komunizma in po njem (1945–2000),
ur. Peter Kvaternik, Ljubljana 2001; Tamara Griesser Pečar, Pomen »osvoboditve« za slovensko
katoliško cerkev, v: Slovenija v letu 1945, ur. Aleš Gabrič, Ljubljana 1996, 111–138; Dragoljub
R. Živojinović, Vatikan, katolička crkva i jugoslovenska vlast: 1941–1958, Beograd 1994; Cer-
kev na Slovenskem v 20. stoletju, ur. Metod Benedik in drugi, Ljubljana 2002; Viljem Pangerl,
Cerkev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, ur. Metod Bene-
dik, Celje 1991, 235–251; Mateja Režek, Država in katoliška cerkev v Jugoslaviji (1945–1966),
v: Država in cerkev, ur. Alenka Šelih, Janko Pleterski, Ljubljana 2002, 309–321; Mateja Režek,
»Vprašanje svobode vere je vprašanje osvoboditve cerkve od Vatikana«. Odnosi med državo in
katoliško cerkvijo v letih 1949-1953, Zgodovinski časopis 53 (1999), št. 3, 367–390.
